Félix Lajkó

Vojvodinski violinist. Zanj pravijo, da nihče ne zveni tako kot on. Njegov deklarirani oboževalec je celo Warren Ellis (Dirty Three, Grinderman). Ko je odigral vlogo v filmu Delta in zanj prejel nagrado, je ponovno ugotovil, da je njegovo poslanstvo pravzaprav glasba in da se na velikem platnu ne bo nikoli več pojavil. O politiki se ne želi pogovarjati, z diskriminacijo pa, kot pravi, je imel v svojem življenju opraviti le enkrat. V Ljubljano se vrača po dveh letih – 19. februarja bo v Kinu Šiška nastopil s svojim virtuoznim kvartetom, v katerem poleg njega (citre, violina) nastopajo tudi: Antal Brasnyó (viola), Michael Kurina (cimbale) in Ferenc Kurina (kontrabas).

Kdaj ste v svojo glasbo vključili toliko različnih žanrov in kdaj ste občutili, da vas zanima tako široka paleta glasbenih izrazov?

V šoli sem se učil klasično glasbo, nato sem v razlličnih zasedbah igral folk, pri Dreschu Mihalyju v Budimpešti sem se lotil jazza, pri Borisu Kovaču eksperimentalne glasbe … samo zato, da bi na koncu lahko sestavil svoj bend in igral svojo glasbo. In danes sodelujem z glasbeniki, ki prihajajo iz klasične glasbe, s pevkami imam številne projekte folk glasbe. Vse to je del moje glasbe in teh stvari nisem izbral namreno, prišle so same od sebe.

Zakaj pa ravno violina in kdo je bil prvi, ki vas je navdušil nad tem instrumentom?

Violine sicer ni moj prvi instrument – to so bile citre, ki me jih je učil igrati lokalni poštar, ko sem imel sedem let. Šele ko sem bil star deset, sem od mame dobil svojo prvo violino. In na to violino igram še danes.

Kdo pa je na vas, ko ste bili v mladosti, najbolj vplival? Kakšno glasbo ste vse poslušali?

Največ sem poslušal madžarsko folk glasbo, albume skupine Muzsikas, kasneje tudi klasično glasbo, ki sem jo vzljubil. Tudi disco hitom sem sledil (smeh), na televiziji sem gledal različne koncerte. V glavnem me je zanimala glasba kot – glasba.

Predvidevam, da ste bili torej drugačni od svojih prijateljev, vrstnikov, ker ste glasbo poslušali in doživljali drugače?

V tem smo se razlikovali, saj sem to glasbo tudi igral. Najprej skladbe, ki sem se jih naučil od profesorja, kasneje pa sem jih pisal tudi sam, saj sem imel že zelo zgodaj svoje bend, ki je štel štiri člane. In v tej zasedbi smo vsi igrali citre! Sicer pa sem počel običajne stvari, kot vsi ostali.

Kakšno pa ste imeli otroštvo v kraju Mali Idjoš v Srbiji, kjer ste odraščali v madžarski družini? Ste bili kdaj zaradi tega diskriminirani?

Odrasel sem v Malem Idjošu, kasneje sem živel v Subotici, trenutno pa v Palicu. Povsod so Madžari, Hrvati in Romi. To je vse Vojvodina! V tej sredini uživam, diskriminacije te vrste pa nikoli nisem doživel. Le enkrat mi je bilo prepovedano, da igram v nekem kraju blizu Tise in še to zaradi nekega norega organizatorja. To je bila edina diskriminacija v tej sredini.

Kakšen vpliv pa je imela na vas romska glasba in koliko se vam zdi, da je vplivala na celoten prostor Balkana – tako na melos, kot na folk in pop glasbo?

Sama romska glasba se tu ne igra več po kavarnah, ostali so samo še romski glasbeniki, s katerimi bom tudi nastopil v Ljubljani. Romske priredbe so zdaj trednovske, a v naši glasbi tega ni, saj igramo svojo različico tega žanra, ki se imenuje “dark folk”.

Kako komentirate dogajanje na Madžarskem, kjer je v politiki danes zelo močna skrajna desnica, ki ima tudi nič kaj blage ksenofobne prijeme? Ali to na kakršenkoli način vpliva tudi na ljudi, ki jih poznate? Kako sicer gledate na aktualno dogajanje v Evropi, ki beleži porast ksenofobije?

O politiki ne razpravljam, ker me niti ne zanima. Narava, glasba – to me navdušuje!

Veliko glasbe skladate tudi za filme. Kako je to drugače od siceršnjega pisanja pesmi in zakaj vas zanimajo prav filmi?

Zanima me predvsem glasba. Ustvarjati za film ali za občinstvo je zame domala enako. V tem uživam, pa četudi je to pisanje glasbe za gledališče. V bistvu gre za skoraj isto stvar.

Kako pa, da ste se odločili v enem od filmov tudi zaigrati? Za to vlogo ste dobili celo nagrado.

Ja, odigral sem glavno vlogo v filmu Delta. Vendar igral sem samega sebe, tako da mi ni bilo preveč težko. Prav na snemanju filma pa sem ugotovil, da se moram vseeno ukvarjati z glasbo – kot avtor in kot izvajalec. Zato me v filmih v igralski vlogi ne boste več videli.

Sanjarite o kakšnih posebnih glasbenih kombinacijah, sodelovanjih?

Ob koncu zimske turneje bom v Budimpešti nastopil z odličnimi glasbeniki, s katerimi smo še na začetku sodelovanja. V duetu bom nastopil s pianistom Balazem Janosem in umetnikom iz Irana Mortazavijem. Z Balazom imava za sabo že eno ploščo, z Mortazavijem še ne … To so kombinacije pri katerih je še veliko glasbenih zalog.

Kakšne pa imate spomine na Ljubljano in Slovenijo? Kdaj se jo/ju prvič obiskali in ali ste že razmišljali o sodelovanju s katerim od slovenskih glasbenikov?

Spomine na Slovenijo imam vedno zelo lepe, zato se k vam zelo rad vračam. Ali načrtujem kakšno sodelovanje z lokalnimi glasbeniki, pa še ne vem …

Za konec. Kje so danes najboljši glasbeniki – na ulicah, v jazz klubih, v filharmonijah ali na emtiviju?

Vse najdete na internetu. Od najboljših do najslabših – pa izbirajte!