Ne jemlji rodilnik preresno
Besedila slovenskih glasbenikov – tako kot druga področja javne rabe slovenščine – niso imuna na zamenjavo rodilnika s tožilnikom v nikalnih stavkih. Načrtno iskanje napačnega sklanjanja v slovenskih besedilih je vse prej kot iskanje igle v seniku. Če parafraziramo glasbenico in besedilopisko Nežo Buh oziroma Neisho, ki se je ujela v rodilniško zanko, ko v enem izmed svojih tekstov pravi “ne jemlji žalost preresno”, se ob številnih primerih napačnega sklanjanja zdi, da se mnogi pisci besedil bolj kot slovničnih norm držijo načela “ne jemlji rodilnik preresno”.
Z namenskim brskanjem po portalu YouTube, ogledi videov prvo- in drugokategornikov slovenske popularne glasbe in pozornejšim poslušanjem radia je domneva, da rodilnik številnim glasbenikom povzroča težave, prerasla v trditev. Na naključnem seznamu ‘kršiteljev norm’ so se poleg Neishe med drugim znašli Bilbi – Hvala za vijolice (ne vem, če ne bi ji kar vse povedala), Tabu – On (priznati nisem si hotela to), Slon in Sadež – Disko kmet (ne furam musko govejo), Big Foot Mama – Brez meja (dokler ji ne razkrijem svoje srce), Jan Plestenjak – Sedem let nazaj (tisoč ljubic mi ne pogasi nemirno kri), Nina Pušlar – Ni ona (ni ona tebe čuvala in bosa grela tvoja tla) in Zlatko – Ljubljana (nisem izgubil vse). Spisek verzov z napačnim sklanjanjem pa je še daljši.
Vlado Kreslin: Če ne opaziš napake, si nepismen
Glasbenik Vlado Kreslin je prepričan, da so tovrstne napake nedopustne. “Pesmi ne napišeš kar med vožnjo v avtomobilu. Pesem napišeš, preštudiraš, prespiš in šele nato se jo posname. Če ves ta čas ne opaziš napake, si nepismen,” je kritičen. V popularni glasbi in poeziji se lahko avtorji sicer izgovarjajo na umetniško svobodo, ki pa je upravičena le v redkih primerih. “Pisci besedil seveda imajo svojo pesniško svobodo, dokler je ta stilno, ali če želite, ‘umetniško’ upravičena, torej ima neko stilno vlogo, učinek. Ni pa pesniška svoboda opravičilo za neznanje, tako da bi glede napačne rabe rodilnika – kadar ne gre za rimo ali pesem v pogovornem jeziku – lahko rekli, da je, preprosto, jezikovna napaka,” je jasna dr. Kalin Golobova, redna profesorica slovenščine na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Prava pesniška svoboda sicer nima mej, njena edina omejitev je estetski učinek, ki ga želi poezija doseči. “V popularni glasbi je kakovost besedil zelo različna, od prave umetnosti do – ničesar. In skladno s tem lahko vrednotimo tudi napačno sklanjanje: kadar kdo poje pesem v slengu, pogovornem jeziku, narečju …, seveda ne pričakujemo knjižnega sklanjanja, ampak tako, kot ga izbrani register uporablja,” pojasnjuje Kalin Golobova.
Občutljivost povezana z občutkom ogroženosti
Zgovorna je tudi pozornost, ki jo Slovenci namenjamo nepravilnemu sklanjanju. Na spletnih forumih se odpirajo debate, ki nihajo med posmehom in ogorčenjem, v katerih forumaši beležijo slovnične zdrse, še več pa je tem, kjer uporabniki prosijo za pomoč pri pravilnem sklanjanju posamezne besedne vrste. Na družbenem omrežju Facebook ima Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju že več kot 5.550 všečkov. V njej redno objavljajo medijske zapise in druge oblike javne rabe slovenščine, kjer tvorci besedil namesto rodilnika uporabljajo tožilnik. Kalin Golobova meni, da je občutljivost do jezikovnih vprašanj slovenski konjiček in je posledica purizma, ki je zaznamoval in oblikoval slovenski pogled na jezik. “Občutljivost je povezana z zaščitniškim odnosom do jezika in občutkom ogroženosti, ki je privzgojen, prenaša se nekako iz roda v rod, danes tudi prek medijev. Ti namreč jezikovna vprašanja obravnavajo stereotipno z vprašanjema: koliko tujk je v slovenščini in kaj slovenščino ogroža,” razmišlja Kalin Golobova, ki si z rodilnikom ali brez njega v slovenski popularni glasbi želi več dobrih besedil.
Primeri:
Neisha (Pridejo časi); ne jemlji žalost preresno, le enkrat se živi
Tabu (On); priznati nisem si hotela to
Bilbi (Hvala za vijolice); ne vem, če ne bi ji kar vse povedala.
Slon in Sadež (Nimam razloga za bluz); imam skoraj vse, edino kar nimam, nimam razloga za bluz
Slon in Sadež (Disko kmet); ne furam musko govejo
Big foot mama (Brez meja); dokler ji ne razkrijem svoje srce
Domen Kumer (Po dežju); ljubil bi za vedno te lahko, a usoda ni želela to
Nina Pušlar (Ni ona); ni ona tebe čuvala in bosa grela tvoja tla … ni ona kamna zrušila in prah srca ti brisala
Zlatko (Ljubljana); nisem izgubil vse, ker še nisem predal boja
Jan Plestenjak (Sedem let nazaj); tisoč ljubic mi ne pogasi nemirno kri
Miran Rudan (Laure ni več); verjemi, vse to si ne želim
Šank Rock (Nočem tvoj raj); je grozen tvoj dotik, a ni uničil moj lik … nočem spet nazaj, nočem tvoj raj