Ko govorimo o Facebooku (FB), se pogosto omenja zlasti problematiko zasebnosti in njegovo vseprisotnost. Pogosto spregledana prednost pa je, da je bil Facebook eno od tistih orodij, s katerimi je lahko vsak z malo volje in malo sreče dosegel milijone ljudi po vsem svetu. Eno glavnih orodij so v preteklosti bile FB-strani. Postavil jih je lahko vsak, ne glede na to, kaj je želel sporočiti ali promovirati. Tisti, ki je lajkal (všečkal) stran, je nato prejel vse njene objave. Če je te objave delil, so jih videli tudi vsi njegovi prijatelji. Ta nizek prag za vstop je omogočil mnogim, da so iz svoje dnevne sobe z le nekaj truda našli poslušalce, gledalce, oboževalce in navsezadnje tudi stranke. To je nekaj, kar je bilo še nedavno pred tem v dosegu zgolj bogatih posameznikov in velikih korporacij.

Ne le, da lahko globalno občinstvo doseže vsak, doseže ga lahko z minimalnimi stroški, kar je povzročilo revolucijo v načinu distribucije informacij, kasneje pa tudi kulture same v obliki glasbe, filmov, slik in podobnega. Facebook, seveda, ni bil edini. YouTube, danes ena od največjih platform za ogled videoposnetkov, je “odraščal” v istih časih. Mnoge danes svetovno prepoznavne “zvezde YouTuba” so začele le s poceni spletno kamerico in prednaloženim programom za urejanje videa. Vendar nič ni večno in s časom so se stvari spremenile.

Vse pogosteje vidimo objave, ki se že skladajo z našimi obstoječimi interesi

Dandanes je na internetu mnogo več ljudi in zahvaljujoč mobilnim napravam ga uporabljajo vedno pogosteje. Vendar ta rast ni prinesla le več gledalcev, ki pogledajo več, temveč tudi več avtorjev. Vsak uporabnik družabnega omrežja je lahko avtor, kar pomeni da bi povprečni uporabnik Facebooka lahko vsak dan videl več kot 1.500 objav.

Facebook se je s to težavo spoprijel na podoben način, kot Google s poplavo spletnih strani – s personaliziranim filtrom (t. i. “filter bubble”). Po trditvah Facebooka se objave filtrirajo po več tisoč dejavnikih. Prednosti tega pristopa so očitne, manj očitne pa so njegove slabosti. Za uporabnika to pomeni, da mu bodo vse pogosteje prikazovane le objave, ki se že skladajo z njegovimi obstoječimi interesi. Težko bo odkriti in izvedeti kaj novega, če bomo vedno videli le tisto, kar nam je že všeč in kar že poznamo.

Trend na internetu – profesionalizacija promocije

Za avtorje pa to pomeni padanje t. i. organskega dosega tj. števila neplačanih ogledov objav. Če smo še pred nekaj leti lahko pričakovali, da bo našo objavo videla večina tistih, ki je “lajkala” našo stran, je danes realnost drugačna – pogosto jo vidi manj kot 20 odstotkov naših “sledilcev”. Facebook je, kot se za podjetje s 40-milijardno valutacijo spodobi, ponudil rešitev: plačevanje za “promocijo objav”. Ta je v primerjavi s sistemi prejšnjega stoletja poceni – le kakšnih 10 evrov za 10.000 ogledov, vendar jasno postavlja ločnico med tistimi, ki plačajo, in tistimi, ki ne. To pa kaže na zelo jasen, širši trend na internetu – profesionalizacijo promocije.
Na YouTubu poceni spletna kamera pogosto ni več dovolj. Potrebujete dobro kamero, predvsem pa se morate kaj hitro naučiti pravil dobre osvetlitve in obdelave slike ter zvoka, kajti splet je preplavljen z visokokvalitetnimi vsebinami, ki jih Google, Facebook in drugi “filtrirni mehurčki” pridno prioritizirajo, in če jim ne boste kos, boste kaj kmalu potonili v pozabo. To pa pomeni, da potrebujete vedno več znanja, izkušenj in tudi denarja, da dosežete svoje občinstvo.

Uporabnikom, to ne prinaša nič dobrega. Pa vendar, alternative brez personaliziranih filtrov in plačanih objav ostajajo – le poiskati jih moramo.

KORISTNE POVEZAVE:
– padanje organskega dosega na Facebooku,
– komentar FB o organskem dosegu,
– študija o organskem dosegu na FB,
– problematika neresničnih všečkov: povezava 1, povezava 2.