Krhanje novinarskega poklica – od solastnikov medijev do agencijskih delavcev

Novinarska skupnost v Sloveniji s sprejemanjem politično-ekonomskih pritiskov ustvarja pogoje za krhanje novinarstva kot poklica. Namesto skupnega boja za avtonomijo se med novinarji utrjuje ločevanje in izključevanje glede na družbeno veljavo, kulturo dela in socialni položaj. Kljub nekaterim poskusom vzpostavljanja novinarskega lastništva in soupravljanja medijev se znotraj novinarske industrije oži središče, kjer so novinarji s stabilno zaposlitvijo, predvsem kreativnimi delovnimi nalogami in možnostmi razvoja. Širi pa se periferija, kjer so novinarji prisiljeni v pogosto intelektualno manj zahtevno in prekarno delo ter so tako lažje zamenljivi in podredljivi. S širšimi strukturnimi spremembami delodajalci odgovornost do delovne sile postopoma prenašajo na posamezne novinarje ali kadrovske agencije, v vse bolj osiromašenih delovnih odnosih in pogojih pa novinarji le stežka ohranjajo svojo odgovornost do javnosti. Nadzor delovne inšpekcije v medijskih hišah novembra lani utegne probleme protislovno le še poglobiti. Kaj novinarsko organiziranje pomeni danes? Kje so problemi novinarske skupnosti in njeni potenciali? Kakšne so posledice krhanja novinarskega poklica za bralce, poslušalce in gledalce?

Govorci na okrogli mizi, ki ji bo sledila razprava, bodo:
– Mario Belovič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije
– Primož Cirman, predstavnik Društva novinarjev Slovenije
– Barbara Smajila, članica Sekcije honorarnih sodelavcev Dnevnika
– Mateja Rant, novinarka Gorenjskega glasu
– Igor Vobič, docent na Katedri za novinarstvo