»Projekt Od-rasti premišlja instrument, ki nas lahko pripelje v resnično demokratično družbo in nas s tem osvobodi lobijev, oligarhij, družbe spektakla, prisilnega dela, strahu pred jutrišnjim dnem ali pred drugimi ter nam omogoči razmere, da bomo končno lahko mirni in neodvisni.« Takšen odstavek nam ponuja hrbtna stran knjige, ki vtisne bralcu iskro in jasnovidni pogled v morebitno alternativo obstoječemu sistemu. Knjiga, ki postreže ne samo idejo gibanja Od-rasti, temveč prida še mnogo dodatnega gradiva, s katerim argumentira svoja stališča, poglede in ideje. Marsikdaj težko razumljive, močno utopične, predvsem pa neverjetno radikalne ideje o zavračanju uničujočega kapitalizma, nas želijo usmeriti k boljšemu jutri izven okov novodobnega suženjstva.

Recenzija knjige: Projekt Od-rasti
Avtorji: Vincent Liegey, Stephane Madelaine, Christophe Ondet, Anne-Isabelle Veillot
Naslov: Projekt Od-rasti (Manifest za brezpogojno podporo za neodvisnost)
Založba: Sanje
Leto izdaje: 2015
Prevod: Mojca Schlamberger Brezar

 

Zelo dobro sistematično zastavljen manifest celostno predstavi in utemelji pomen projekta, dotakne se ključnih točk, jih problematizira, na koncu pa predstavi vizijo, kako na miren in demokratičen način izvesti tranzicijo v trajnostno delujočo družbo.

Mnogokrat surovo zapisana resnica o kapitalizmu, ki se je nedvomno zavedamo, vendar jo sprejemamo kot nujno, v manifesu aktivno preide v iskanje rešitve skozi oči projekta Od-rasti in z alternativnimi rešitvami ne samo ustvari vizijo lepšega jutri za posameznika ali družbo, temveč tudi za širše bivanjsko okolje.

Ne moremo si pomagati, da ne bi v reformah, ki mnogokrat težijo k skupnemu dobremu in h kolektivnemu imetju, videli obrise socialističnega režima. In prav kakor je v zapisani besedi (demokratični) socializem za družbo dober sistem, vemo, da je v praksi malce drugače, predvsem zaradi utopičnega idealiziranja ljudi ali zanemarjanja človeškega pohlepa. Primanjkljaj ravno tega faktorja pa je opazen tudi v obravnavani knjigi. Četudi je na koncu knjige dodano poglavje z odgovori na pomisleke, tudi tam manjka obravnava faktorja pohlepa in človeškega egoizma.
Kategorije, ki jih manifest obravnava zaobjemajo večino potreb, ki jih posameznik v družbi brez brezglave potrošnje ima. Mednje spada bivališče, hrana, izkoriščanje naravnih in energetskih virov, transport, kot tudi zdravstvo, izobraževanje, kultura in dostop do informacij. Na mnogih izmed teh področij, se dandanes že odvijajo nujno potrebne reforme v korist ljudem, saj smo marsikje v imenu zaslužka prekoračili zdravo mejo izkoriščanja.
Glavno težnjo projekta predstavlja ne ukinitev potrošnje, ki je gonilo kapitalizma, temveč težnja da bi ljudje trošili manj, vendar bolje. Projekt pravtako predvideva kolektivizacijo dobrin, konkreten premislek o javnih in obdelovalnih površinah, reformah izobraževalnih sistemov, javnega zdravstva in predvsem politike. Zaveda se obskurnosti mišljenja, da bo aktualna politika dovolila tolikšne spremembe, za to projekt apelira predvsem na širšo javnost in osebno kolektivno zavest, ter pričakuje mikro spremembe na lokalnih ravneh. Ravno relokalizacija in omejevanje gospodarske aktivnosti na ožje lokalne skupnosti, bi naj bile gonilna sila projekta Od-rasti.

Kljub vsem izjemno pozitivnim težnjam, ki jih manifest nakazuje, pa ne smemo pozabiti nekaterih omejitev ob novih reformah. Problem celotnega manifesta je predvsem v njegovi radikalnosti. Kljub politiki javnega dobrega in brezplačnih dobrin v primeru dobre rabe ter visoke tarife ob slabi rabi, se moramo vprašati od kod pritok financ za odkup surovin, glede katerih država ni samozadostna. Problem financiranja je razložen v zadnjem poglavju, vendar ne dobimo nobenega konkretnega odgovora. Če so avtorji skozi celotno knjigo konsistentni v navajanju zunanjih virov in dodatne literature, je glede tega zadnje poglavje okrnjeno oziroma navaja dodatne vire tam, kjer so ustrezni za argumentacijo njihovega stališča, kjer bi morebitno dodatno pojasnilo prišlo prav, pa tega ni. Prav tako v knjigi marsikdaj pogrešamo kakšen konkreten primer, ki bi natančneje orisal situacijo, o kateri avtorji govorijo in jo tako morebiti bolje vtisnil v zavest bralca.

Ne glede na pomisleke, pomanjkljivosti ali utopičnost nam projekt Od-rasti predstavlja zelo dobro iztočnico ne za radikalno spreminjanje sistema, temveč v ožjem obsegu predvsem za spreminjanje lastne kakovosti življenja. Nikoli ni svet preveč zdrav, preveč prijazen in solidaren. Če bomo vsak pri sebi naredili vsaj majhen korak proti ideji tega projekta, bo v širšem obsegu prišlo do korenitih sprememb. Morda ne bodo tako radikalne, kot jih manifest opisuje, bodo pa nedvomno začetek boljšega sveta.