Eno prvih Orwellovih del smo s prevodom v slovenščino dobili šele pred kratkim, četudi jo je Orwell izdal že leta 1934 in temelji na njegovih osebnih izkušnjah, ko je v Burmi (današnjemu Mjanmaru) služil kot policijski častnik.

Če se srečujemo pri Orwelu z zelo kritično stanco in mišlenjem glede duha družbe, nas njegovi Burmanski dnevi dokaj medlo vpeljejo v samo življenje buržoaznega sloja v Burmi. In če smo iz literature navajeni, da smo že na začetku vsaj posredno seznanjeni z glavnim likom zgodbe, nas Burmanski dnevi tako rekoč prevarajo, saj se roman začne z vstopom pripovedovalca v življenje burmanskega uradnika in sodnika U Po Kyina. Četudi se z razvojem zgodbe malce umakne v ozadje, ohranja prezenco ter s svojo prisotnostjo in zlim karakterjem v Kyauktado, majhno burmansko mesto, vnaša dinamiko razsežnosti onkraj hermetično zaprtega družbenega življenja buržoaznih belcev. Tako U Po Kyin predstavlja zunanji vpliv težnje k spremembi družbene ureditve v kolonialistični Burmi.

Vkolikor ima U Po Kyin negativno vlogo vplivne osebe zunaj »bele« družbe, je glavni protagonist romana Flory Porley, trgovec z lesom, ki kljub pripadnosti buržoaznemu sloju predstavlja izobčenca, saj v burmancih ne vidi manjvredne rase, temveč celo prijateljuje z lokalnim zdravnikom Veraswamijem, kulturo pa dojema kot fascinantno in nič kaj primitivno. Glede na dejstvo, da je Orwell to delo napisal po lastnih izkušnjah, lahko ravno v liku Floryja opazimo delce Orwellovske avtobiografskosti. Četudi o samih dogodkih, ki jim je bil Orwell priča, ne moremo natančno govoriti, lahko ravno v Floryju opazimo intelektualnega buržoaznega socialista, kot ga lahko gledamo tudi v samem Orwellu, ki je izhajal iz višjih slojev angleške družbe, se je v svojem življenju našel veliko bolj kot zagovornik proletariata, četudi je imel buržoazni pedigre.

Nedvomno avtentično prikazovanje destruktivnega angleškega kolonialnega duha v burmanskem okolju nakazuje na Orwellovo čustveno vpletenost v samo literarno delo, pri čemer se razvoj zgodbe distancira od napete politične situacije v angleškem klubu, ko v Kyauktado prispe nečakinja enega izmed članov kluba. Tako se v zgodbo začne vpletati tudi romantična plast, ki bi roman lahko postavila iz klasičnega v žanrskega, ampak Orwell z vpeljavo ženskega lika in romantične plasti še močneje izpostavi prepad med družbo Angležev in lokalnega prebivalstva. In ravno Flory kot protagonist romana in oseba razcepljena med buržoazno družbo na eni strani ter burmansko kulturo na drugi strani, v prepad, ki nastane, neizogibno pade.

V nit zgodbe, ki grozi Floriyu s propadom, se na vrhuncu tako politične, osebne, in ljubezenske zgodbe začne vmešavati lik, ki je pred tem skoraj potonil v pozabo. U Po Kyin sedaj s svojimi političnimi ambicijami začenja hojo preko trupel v ospredje romana in ga na koncu s svojim zmagoslavjem zaključi. To zmagoslavje v bralcu nikakor ne pusti pričakovane katarze, temveč ustvari odpor, gnus nad dejanji enega človeka, ki na koncu uživa v zmagoslavju, četudi se roman zaključi Shakespearjansko, s smrtjo protagonista in tragičnostjo ostalih likov – z U Po Kyinom vred.

Roman Burmanski dnevi nedvomno prikaže verodostojen, četudi fiktiven uvid v razmere kolonialne Burme, rasističen odnos Angležev nad lokalnim prebivalstvom in iskanje zabave znotraj klubov, kjer so takšne osebe lahko dihale nekontaminiran zrak in vročino gasile s potoki alkohola. Orwell pa s tem literarnim delom stopi še korak naprej in prestopi prag potopisnega opisovanja osebnega bivanja v Burmi, temveč delo oblikuje kot poziv, kot kritiko režimom, ki v drugih rasah ali narodnostih vidijo manjvredne ljudi.

In če veljajo Burmanski dnevi za ne ravno Orwellovsko delo, predvsem glede na splošno poznano delo 1984 ali Živalsko farmo, lahko rečemo, da Burmanski dnevi izražajo čistega Orwellovega duha.

Avtor: George Orwell
Naslov: Burmanski dnevi
Založba: Beletrina
Leto izdaje: 2015
Prevod: Tina Mahkota