Kratki roman Milana Dekleve, ki se nanaša, kot že naslov sugerira, o Almi Maksimiljani Karlin, ženski, ki ni priznavala avtoritete, ki je vztrajno nasprotovala patriarhalni družbi in s svojo lastno voljo, odločitvami in dejanji tlakovala vzor ženski emancipiranosti.

Kljub nezmotljivi podobnosti Deklevine Alme, nikakor ne moremo neposredno reči, da direktno in biografsko govori o Almi Karlin, saj se avtor osredotoča zgolj na fragmentarne iztočnice njenega življenja, zgodbo pa fiktivno izpelje po svoje, tako kot on vidi Almo Karlin. Če je zgodovinska Alma potovala po svetu, govorila množico jezikov, pisala potopisne romane, Dekleva o tem skorajda ne spregovori ampak svojo zgodbo naplete predvsem kot pripoved zasanjanega malomeščanskega dekleta, ki želi potovati, pisati, predvsem pa se izogniti njeni družbeno pričakovani prihodnosti. Avtorja predvsem zanima Alma Karlin v prelomnih trenutkih, ki so jo najbolj zaznamovala ter jo oblikovala v osebnost, kot jo poznamo.
Knjiga je razdeljena na štiri obdobja njenega življenja. Na začetku, preden se z Almo sploh seznanimo, smo postavljeni v njeno londonsko bivanjsko okolje, kjer študira jezike in tke vezi, ki ji bodo v nadaljevanju poti velikokrat pomagale. Drugi del jo postavi pred prvo potovanje, tretji in četrti del pa zaobjemata njeno življenje med drugo svetovno vojno.

Ravno tkanje vezi pa literarni junakinji Almi predstavlja tisto odstopanje, ki ga zgodovinska Alma Karlin verjetno ne bi dovolila. In to je zanašanje na pomoč drugih. Zgodovinska osebnost, po kateri se literarno delo tudi zgleduje, ne priznava avtoritete in se ne pokorava pritiskom družbe. Prav takšna je tudi literarna Junakinja Alma, ki je takšna zgolj na prvi pogled. Nedvomno se Dekleva drži biografskega življenja resnične osebe, vendar ji ravno zanašanje na pomoč drugih spodkoplje njeno »herojskost«. Literarna Alma, se je nedvomno šolala v Londonu, tam tudi poučevala jezike, nedvomno je med prvo svetovno vojno prebegnila na norveško, nedvomno je potovala po svetu in nedvomno je bila zaprta v zaporu med drugo svetovno vojno zaradi nasprotovanja fašizmu in nacizmu in navsezadnje se je tudi literarna Alma želela pridružiti partizanom. V takšnem literarnem razvoju je protagonistka zagtovo junakinja in junaško se je skozi zgodbo tudi otresala vseh poskusov moškega šovinizma in pohotne sle. Vendar naša literarna junakinja ničesar tega ni zmogla čisto sama. V Londonu ji je pomagal Stotnik L., jo tudi rešil pred njenim kitajskim učencem H., ki je zapadel v opijsko odvisnost. Hkrati pa ji je omenjeni stotnik L. za darilo kupil njeno zvesto Eriko; pisalni stroj, s katerim je pisala svoja dela, četudi je znano, da si je resnično Eriko (pisalni stroj) kupila sama s svojimi prihranki. V teozofijo jo je uvedla gospa K. in ji tudi pomagala med prvo svetovno vojno prebegniti na Norveško. Medtem, ko je bila v zaporu, ji je uteho dajala njena partnerka Thea, iz zapora pa jo je spravil odvetnik W. Res je, da takšne konflikte težko rešujemo sami, vendar prikazano zanesenjaštvo na druge ljudi uniči univerzalno junaškost protagonistke Alme in ji odvzame nekaj šarma, s katerim je na začetku pripovedi prikazana; kot neodvisna ženska, intelektualka in poduhovljena osebnost, ki v svojem življenju ne potrebuje moškega.

Izjemna pripoved o izjemni osebnosti, ki umetelno vijuga med biografskostjo in fikcijo, Deklevin kratek roman Telo iz črk predstavlja popolno sprostitveno branje, predvsem zaradi močnega poetičnega jezika in detaljnih opisovanj Almo ohrani kot močno in vplivno osebo.

V času poplav idolov, ki si jih mlajše generacije jemljejo za zgled, je Alma Karlin nedvomno oseba, vredna občudovanja, roman pa jo prefinjeno in nevsiljeno še bolj približa v trenutku, ko se zdi, da je kot zgodovinska oseba skoraj pozabljena.

Avtor: Milan Dekleva
Naslov: Telo iz črk – Roman o Almi
Založba: Cankarjeva založba
Leto izdaje: 2015