Velik spekter, če ne celo večinski del totedenskih novic, so zaznamovale ameriške predsedniške volitve, ki so presenetile z zmago republikanskega kandidata Donalda Trumpa. Burna kampanja in neusmiljen boj med Donaldom Trumpom in demokratsko kandidatko Hillary Clinton je postregla z mnogimi škandali, širokim naborom udarcev pod pasom, predvsem pa z grobim spoznanjem, da nihče od kandidatov ni optimalna izbira za prebivalce Združenih držav Amerike (ZDA). Trump se je na eni strani s svojo rasistično retoriko grobo izživljal nad manjšinami, na drugi strani pa je tabor Clintonove pretresala afera z e-poštnimi sporočili, v stališčih Clintonove pa je bilo zaznati naklonjenost zaostritve odnosov med ZDA in Rusijo. Največji madež na njeni politični ambiciji pa so predstavljali očitki, da je le lutka v rokah bankirjev in kapitala.
Kljub napovedim medijev in težnji po zmagi Hillary Clinton, so elektorski glasovi odločili v prid Donalda Trumpa, kar je v ZDA vzbudilo vale protestov, povečala se je tudi sovražno nastrojena retorika, okrepila so se tako skrajno levičarska, kot tudi desničarska gibanja, ki v ameriško družbo vnašata veliko več razkola, kot ga je bilo v času poteka kampanje. Ravno porast sovražnega govora in s sovražno retoriko nastrojenega zločina, po nekaterih analizah presega nivo tistega, ki smo mu bili priča po terorističnih napadih 11. septembra 2001.
Ob izvolitvi bo, kot je tradicija, Trump poleg predsedniškega stolčka prevzel tudi vse državne skrivnosti, dobil podatke o tajnih operacijah, jedrskem orožju, obveščevalni službi in dejavnosti vseh varnostnih služb. S tem pa pride tudi odgovornost in tehten razmislek, saj predsednik hkrati s podatki prejme moč, da kakšne operacije prekliče, lahko pa tudi kakšno doda. V svoje roke dobi tudi varnostne službe, ki mu služijo ne da bi ob tem potreboval odobritve s strani kongresa. Kaj to pomeni ravno v primeru novoizvoljenega predsednika, njegovega pomanjkanja političnih izkušenj, poznavanja diplomacije, kot tudi njegovih osebnih stališč do aktualnih problematik v relaciji s pridobljenimi informacijami. Glede na pomembnost informacij in Trumpove agresivne retorike v politični kampanji se nam poraja skrb, saj lahko negativne posledice vplivajo na celoten svet, ne zgolj na ZDA.
Skrb vzbujajoča kampanjska retorika vnaša dvom in pričakovanja tudi med manjšine, ki jih je Trump v svojih govorih najbolj napadal. Grožnja z gradnjo zidu na meji z Mehiko, izgon in prepoved vstopa vsem muslimanom ipd. nedvomno predstavlja predmet pričakovanj, kako bo kot predsednik ukrepal na tem področju. V svoji retoriki Trump še vedno vztraja pri gradnji zidu in izgonu nelegalnih priseljencev, vendar je v intervjuju že dodal kanček spravljivega tona, ki pa ni nič manj strašljiv. Zid vseeno ostaja, vendar ga lahko na manj kritičnih delih zamenja ograja, med ljudi, ki jih želi deportirati pa spadajo priseljenci, ki so bili že obsojeni zaradi kriminalnega dejanja. Ob grožnjah manjšinam se za svoje pravice boji tudi LGBTQ skupnost, četudi je Trump v svoji kampanji ni direktno izpostavljal, v nekih trenutkih je kazal celo delno podporo, vendar ravno večinska prisotnost republikanske stranke v senatu in vrhovnem sodišču lahko pomeni velik korak nazaj pri doseganju enakih pravic, predvsem pri zakonih, ki prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu.
Ostre napade v predsedniški kampanji je prejela tudi Obamova zdravstvena reforma Obamacare, ki ji je Trump grozil s popolno ukinitvijo, vendar je po srečanju in pogovorom za zaprtimi vrati z Obamo ponovno stopila v ospredje spravljiva retorika, ki nas je presenetila že v pozdravnem nagovoru ob izvolitvi. Tokrat je novoizvoljeni predsedniški kandidat izpostavil možnost dopolnjevanja in reformiranja, bolj kot popolnega umika. Z Obamacare se je Trump sicer podrobneje seznanil šele kasneje, ko je javno priznal, da je reformo malo “pogooglal” in da sploh ni tako slaba. Toliko o dobri obveščenosti.
Ne glede na kontroverzen rezultat volitev, zmaga Donalda Trumpa in ognjen odziv tako nasprotnikov, kot tudi podpornikov predstavlja veliko uganko na političnem parketu. V zadnjem tednu se je ob tolikih člankih, reportažah, predvidevanjih in analizah odprlo veliko več vprašanj kot smo dobili odgovorov nanje.
In ravno dejstvo, da ne vemo, kaj od Trumpa pričakovati, pri ljudeh vzbuja strah in skrb. Kot je opozoril že Bernie Sanders, bodo najbolj na udaru manjšine. Nekateri se sicer tolažijo z dejstvom, da moramo v zakup vzeti to, da predsednik nima neomejenih pooblastil, da bi lahko počel prav vse, kar ga je volja. A ne glede na omejitve, je na čelo svetovne velesile stopil človek, ki se ne ozira na človekove pravice in politično korektnost. Predsednik najmočnejše države na svetu je postal človek, ki se še predobro zaveda svoje lastne privilegiranosti in zaradi svojega finančnega statusa tudi fiktivne superiornosti.
Da Trump ni del esteblišmenta, kot trdijo mnogi, je neumnost. Je milijarder in poslovnež s številnimi vplivnimi prijatelji. Zelo zgodovorno je že dejstvo, da sta bila na njegovi poroki gosta tudi zakonca Clinton.
Ja, to je novi (vsaj na papirju) najvplivnejši človek na svetu.
