Kratko razmišljanje o tem, kako gre razprava o volitvah prek spleta v napačno smer, odpira namreč več problemov kot ponuja odgovorov in zakaj ne bo rešila slovenske demokracije.

Na portalu Predlagaj vladi je mogoče prebrati naslednji predlog zaskrbljenega državljana. »Vsako leto volilna udeležba pada in pada, mladi ne hodijo na volitve, zaposleni nimajo časa, nekateri pa so premalo informirani in ostanejo neodločeni. Za rešitev tega problema imam predlog, da se uvede elektronske volitve.«

Podobno utemeljitev vedno znova slišimo s strani države. Minister Gregor Virant je najprej leta 2007, potem pa še leta 2013 takole napovedal projekt: »Ministrstvo za javno upravo vnovič oživlja idejo o internetnih volitvah, s katerimi bi po ocenah ministra Gregorja Viranta tudi dvignili volilno udeležbo, zlasti pri mladih.« Tudi premier Slovenije, Miro Cerar, je letos na Twitterju napovedal spremembe. »Predlagal bom, da gremo v uzakonitev e-volitev, da bodo lahko tudi #mladi vplivali na odločanje o naši prihodnosti,« je izjavil.
O volitvah prek interneta tako razpravljamo že več kot deset let. Na eni strani navdušeni politiki in digitalni domorodci, na drugi pa poenotena tehnična stroka in družbenoslovni teoretiki, ki opozarjajo, da volitve prek spleta odpirajo več problemov kot ponujajo koristi. Obe strani vztrajata pri svojih argumentih, kot da se vmes ne bi zamenjalo desetletje, ki je s seboj prineslo več korenitih sprememb, tako na tehničnem kot tudi družbenem področju.

Za začetek je tukaj popolnoma zgrešena primerja z E-stonijo. Bivša sovjetska republika, ki je leta 1991 razglasila svojo samostojnost in čez noč ostala brez aparata javne uprave ter se zato odločila za kvantni skok v informacijsko družbo, se od Slovenije razlikuje tako po demografiji, razpršenosti in številu prebivalcev, pa tudi po drugih političnih faktorjih.

Volitve prek spleta lahko mlade tudi odbijajo

In četudi za osnovo vzamemo golo število prebivalcev in zanemarimo demografske značilnosti, lahko po estonskih podatkih ugotovimo, da volitve prek spleta niso doprinesle k navdušenim volilcem mlajše generacije. Še več – medtem ko udeležba na parlamentarnih volitvah v Estoniji ostaja bolj ali manj konstantna, volitve prek interneta mlade kvečjemu odbijajo, saj so iz začetnih enajstih odstotkih leta 2007 v zadnjih treh volilnih letih (2013, 2014, 2015) prišli na sedem odstotkov. Če torej volitve prek interneta argumentiramo z dvigom politične kulture med mladimi, bi bilo mogoče bolje, če bi jih ukinili?

Volitve prek interneta torej nimajo veliko opraviti z udeležbo na volitvah oziroma dvigom politične kulture. Za slednjo bi bilo mogoče bolje, če poslanke ne bi preklinjale v parlamentu, če bi se poslanci in poslanke v času svojega mandata spomnili na svoje predvolilne obljube in če bi (pa ne samo) mladi dobili občutek, da se prvovrstne politične teme ne vrtijo samo okrog jam in kosti, temveč da poslanke in poslanci razumejo in upoštevajo tudi generacije, ki živijo danes in sedaj. Ne bi škodovalo niti premišljeno vključevanje mladih v odločevalske procese na lokalnem nivoju oziroma tečaji funkcionalne pismenosti, kjer bi dvignili zavedanje o delovanju družbenega sistema in razumevanje delovanja javnih ustanov.

A vse to so projekti, ki presegajo mandat štirih let, ki jih ni mogoče zapakirati v fotografijo ministra s tablo oziroma ki zahtevajo medresorsko podporo in splošno zavedanje javnosti. Mislim, da niso izvedljivi. Navsezadnje se tudi o izvedbi volitev prek spleta pogovarjamo več kot deset let – pomislite, kaj vse bi se dalo narediti v istem času.

Varnost in zasebnost informacijske družbe

Tudi na tehničnem področju izvedbe se je v postsnowdenovski ureditvi sveta izkazalo, da sta varnost in zasebnost informacijske družbe standarda, ki sta zelo težko dosegljiva. Da se prometni podatki in ostale informacije naše digitalne osebnosti shranjujejo pri podjetjih, pri vladnih organih in drugih mestih, o katerih se nam v večini primerov sploh ne sanja. Ste res prepričani, da bi radi v tako okolje spustili odločanje o politični prihodnosti države?

Razumem digitalne vznesence, ki bi radi vse družbene procese digitalizirali in jih zapakirali v privlačno obliko enic in ničel. S tem ni nič narobe, živimo v demokratični družbi, kjer se neprestano porajajo nove ideje in kjer informacijska tehnologija odpira nove načine reinterpretacije družbenih procesov. A lepo vas prosim, za zagovor ideje volitev prek interneta si boste morali izmisliti nove in predvsem resnične argumente. Dokler jih boste namreč zagovarjali z dvigom volilne udeležbe, z dvigom participacije mladih in z ostalimi floskulami, ki jih ponavljate že deset let, vas pač ne morem jemati resno. Drznem si celo izjaviti, da v trenutnem položaju volitve prek spleta zagovarjata samo dve skupini ljudi – prvim niso jasne osnove, drugi pa so pod vplivom tehnoloških podjetij in posameznikov, ki si od izvedbe obetajo finančne in druge koristi.

Strokovna razprava o volitvah prek spleta bo 12. oktobra ob 18. uri v Poligonu. Več na tej povezavi.