/ Arhiv /

Letos mineva 400 let od smrti enega največjih dramskih umetnikov tega tisočletja Williama Shakespeara. Obletnico obeležujemo tudi v Sloveniji, med drugim bo ta teden pri nas gostoval londonski slavni teater Shakespeare’s Globe, pa tudi v Cankarjevem domu so obletnici posvetili poseben cikel dogodkov. A obletnica pri nas niti približno ni tako odmevna kot v rojstni Angliji, kjer Shakespeare letos prežema praktično vsak kotiček dežele. Predstave, ekranizacije, dokumentarci, diskusije, turistični ogledi: zdi se, da je Anglija obletnico smrti vzela (smrtno) resno. Vprašanje, ki se zastavlja, pa je: so tovrstna obeležja priložnost za trajnostne kvalitetne kulturne projekte, ali le kratkoročni izgovor za razmah kulturnega turizma in dobičkarstva? Je popularizacija umetnosti tudi njena komercializacija in razvrednotenje?

Okronana je bila za kraljico romske glasbe, kritiki jo redno uvrščajo med najboljše svetovne vokale, bila je prva Jugoslovanka, ki je nastopila v sloviti dvorani Olympia v Parizu, in bila je prva Rominja, ki je v romskem jeziku pela na javni radio-televiziji, in to še v času Jugoslavije, ko so bile razmere za Rome izjemno težke, še posebej za romske ženske. Nekateri so menili, da njihovo mesto ni na odru, temveč za štedilnikom, drugi so v njih videli skrivnostnega Drugega. Ker njene nastope redno spremlja bogata kustumografija in tradicionalne romske plesalke, so Esmo pogosto kritizirali, da s poudarjanjem orientalističnih perspektiv o skrivnostni, srečni Rominji gradi nove stereotipe v družbi. Prav tako veliko prahu dviguje njeno delovanje v vladajoči stranki makedonskega premiera Gruevskega, ki so jo Makedonci pred nekaj meseci poskušali zaradi avtoritarnosti in nacionalizma zrušti v množičnih protestih.

Kljub temu Esma Redžepova ostaja ena najbolj znanih romskih ustvarjalk, ki je romski jezik, glasbo, in običaje, pa tudi težave Romov, pred katerimi si želijo ljudje zatisniti oči, ponesla v svet. Konec tedna prihaja v Slovenijo, svojo turnejo pa nadaljuje v Združennih državah Amerike, Turčiji in Belgiji.

Nedavno so se tudi v Sloveniji pojavili prvi plakati z napisom »Rapefugees not welcome«, ki so jih svetu predstavili nemški nacionalisti in fašisti po tem, ko je več sto žensk prijavilo spolno nasilje na praznovanju novega leta na prostem v Kölnu. Zdi se, da so ksenofobija, rasizem in nestrpnost spet dobili krila pod novim sloganom: »Zaščititi moramo naše ženske«. Zato je zdaj bolj kot kdajkoli prej pomembno, da po eni strani ne pristanemo na izsiljevanje tistih, ki želijo za promocijo lastne nestrpnosti uprabiti vsa sredstva, vključno travme posiljenih žensk. Hkrati pa moramo biti dovolj pogumni, da teh izkušenj ne relativiziramo ali zanikamo v strahu še večje nestrpnosti, temveč se vprašamo, kakšna mora biti naša družba, da do tovrstnih primerov nasilja nad ženskami ne bo več prihajalo. S strani kogarkoli.

NEOPLANTA

Naslov v izvirniku: Neoplanta
Režija: András Urbán
Igralci: Gabriella Crnkovity, Emina Elor, Ágota Ferenc, Szilvia Krizsán, Lea Blaskó, István Kőrösi, Dániel Huszta, Attila Német, Árpád Mészáros, Zoltán Sirmer, Gábor Pongó.

Novi Sad – mesto, ki se odpira v vse smeri: proti Bosni, Hrvaški, Madžarski, Romuniji in Srbiji. Presečišče narodnosti, etnij in socialnih kategorij, ki njegovo življenje potiskata v skrajnosti. Novi Sad je v zadnjem času tudi prostor, ki se pod fasado kulturnega turizma (Exit) in gentrifikacije spreminja v mesto, kjer nestrpnost in tesnoba bijeta pod površino multikuturne všečnosti, ki se sesuva pred očmi vseh, a o tem nihče ne govori.

Odre si delijo s punk bendi, pojejo o feminizmu in uporu, intervenirajo v gentrificirana mesta z neprijavljenimi nastopi in pojejo na vstajah, protestih ter aktivističnih akcijah. Čeprav se zborovsko petje morda še vedno ni otreslo prizvoka konservativnosti, to sceno zadnja leta stresata dve prodorni sestavi; Feministični pevski zbor Z’borke in Ženski pevski zbor Kombinat, ki skozi zborovsko petje vsak na svoj način bijeta bitko proti vsem vrstam hierarhij in zatiranja.

Janša Radio, Net & TV

Janez Janša je napovedal, da bodo jeseni podporniki SDS lahko kupili 100 evrov  vredne delnice nove medijske hiše, ki naj bi združevala spletni portal, televizijo in radijsko postajo. Njena ključna odlika naj bi bila uravnoteženost, ključen kader pa novinarji, ki so bili odpuščeni iz ostalih medijev zaradi ideoloških razlogov, ali pa ravno zato v teh medijih ne morejo najti zaposlitve. Nov neodvisni medij bo promovirala SDS-ova spletna stran, stranka pa se v ta neodvisni medij ne bo vmešavala (za zdaj je Janša napovedal le to, da s prihodom tega medija ljudje ne bodo rabili več vsak večer gledati Štruklja in Erjavca). SDS od medija sicer pričakuje, da ji bo z neodvisnim poročanjem omogočil uspešno predvolilno kampanjo. Ti trije neodvisni mediji bodo tako verjetno smiselno dopolnjevali še en neodvisen medij Demokracijo.

Letnik 1958. Rojena v Novem mestu. Zdaj že več kot dvajset let na čelu Moderne galerije. V svoji karieri je videla veliko ministrov za kulturo in še več rezov v proračune, ki mnogokrat otežujejo uspešno delovanje na področju kulture. Eden izmed večjih projektov v njeni dolgoletni karieri je tako poleg pridobivanja sredstev tudi razdelitev Moderne galerije na dve enoti, saj so pred leti odprli tudi Muzej sodobne umetnosti. V ponedeljek je odprla enega izmed večjih projektov letošnjega leta, saj je kuratorka pregledne razstave NSK od Kapitala do kapitala. Desetletja po njihovem prelomnem delovanju se tako zastavlja vprašanje, kaj nam lahko Neue Slowenische Kunst pove danes, kar nam ni povedalo že do zdaj.

Ministrica odšla, »en majhen problemček« ostaja

Prenovljeni Supervizor je razkril astronomske zaslužke zdaj že nekdanje ministrice za izobraževanje, ki je po ogorčenju javnosti ponudila svoj odstop. Isti Supervizor je razkril tudi visoke dodatne avtorske honorarje predsednika vlade Mira Cerarja, ko je bil še profesor, na kar je nekdanja premierka Alenka Bratušek opozorila z besedami: »Ampak mislim, da ima tudi sam en majhen problemček prav z zelo podobnimi stvarmi.« No, Cerar ji je pojasnil, da gre za povsem drugačno stvar, ker je svoje premoženje menda razkril že med kampanjo.

Pred dobrim letom je država sprejela načrt z vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali položaj mladih na trgu dela, ki so dobili skupno ime Jamstvo za mlade. Razlogi so bili jasni; vse bolj grozeče brezposelnosti med mladimi, še posebej tistimi, ki so polni optimizma ravnokar prikorakali z univerz. Pač se nihče več ni mogel obešati na njihovo nesposobnost ali družboslovno izobrazbo.

Negativne trende v statistikah je bilo potrebno zaustaviti. A leto dni kasneje se moramo vprašati: se usodo ljudi meri glede na njihov socialni status za določen čas ali dolgotrajno varnost in dostojanstveno življenje? Ali povedano drugače: se bo uspeh jamstva meril po tem, da izboljša statistiko brezposelnosti do naslednjih meritev raziskav javnega mnenja, ali pa je čas za temeljni premislek in ne ukrepe iz rok v usta, ki imajo zaradi omejenosti evropskih finančnih sredstev tako ali tako kratek rok trajanja?

Z besedami “Iz zapuščenih prostorov izganjamo stare duhove in jim vračamo življenje,” je skupina mladih v Kopru minuli konec tedna za javnost odprla vrata nekdanje tovarne Inde. S tem smo v Sloveniji dobili nov avtonomni prostor, skvot, v katerem se je začela oblikovati skupnost, ki želi program izvajati brez razpisov, sofinanciranja in vmešavanja države ter kapitala. V času, ko se število alternativnih in avtonomnih prostorov pod težo pritiska oblasti zmanjšuje, je lahko zasedba v Kopru vir pomembnega navdiha in referenčna točka za ostale podobne projekte.

Prazne stavbe v prvih desetih letih le redko resnično naje zob časa. Nekdanja koprska tovarna Inde je povsem drugačna zgodba. Ko se sprehajaš po prostorih opuščenega industrijskega objekta, se prebijaš čez kupe smeti, odpadnega materiala, porušenih zidov in razbitega stekla. Domačini vedo povedati, da so ljudje po stečaju invalidskega podjetja iz jeze nad po eni strani izkoriščanjem, po drugi pa samim propadom tovarne, v enem koncu tedna od tam odnesli vse, kar se je odnesti dalo; od omar do električnih napeljav in žlebov.