NEOPLANTA
Naslov v izvirniku: Neoplanta
Režija: András Urbán
Igralci: Gabriella Crnkovity, Emina Elor, Ágota Ferenc, Szilvia Krizsán, Lea Blaskó, István Kőrösi, Dániel Huszta, Attila Német, Árpád Mészáros, Zoltán Sirmer, Gábor Pongó.
Neoplanta: mesto fašizmov in fašizem mesta
Materino mleko kot valuta novega sveta
POBESNELI MAX: CESTA BESA
Naslov v izvirniku: Mad Max: Fury Road, 2015
Režija: George Miller
Igralci: Tom Hardy, Charlize Theron, Nicholas Hoult, Zoë Kravitz …
Pobesneli Max: Cesta besa je vsekakor eden najlepših in najdaljših videospotov, ki smo jih imeli priložnost videti. Da je od 2Pacovega videospota California Love minilo že 19 let, se vidi po izjemnem napredku produkcijske vrednosti. Zlasti fotografija je resnično navdihnjena, pred režiserjem Georgeom Millerjem pa lahko zgolj snamemo kapo. Posneti 120 minut skoraj neprekinjenega akcijskega prizora divjega avtomobilskega zasledovanja z neštetimi eksplozijami, smrtmi in prometnimi nesrečami ter to storiti tako, da gledalec niti v enem trenutku ne izgubi pregleda, je spoštovanja vreden podvig. Vendar bodimo iskreni, kdor je videl napovednik, je vedel, da film na tej ravni ne bo razočaral. Vprašanje je bilo, če bo poleg eksplozij in razsipnega nasilja uspel podati tudi kaj, kar bi se dalo razumeti kot zgodbo. In res, na prvi pogled je ta tako za lase privlečena, da je skoraj ni mogoče jemati resno. Nekakšno norčevanje iz gledalca, bi lahko rekli. A videz vara.
V iskanju Jane Hunter
Escape From Evil
Glasbeni izvajalec: Lower Dens
Založba: Domino Recording Company (Ribbon Music)
Datum izida: 31. marec 2015
Lower Dens je zasanjana baltimorska indie rock skupina, ki jo na glasbeni sceni srečujemo od leta 2010. Prvotno zasedbo so tvorili Jana Hunter, Abram Sanders, Will Adams in Carter Tanton, kasneje pa so Sandersa, Adamsa in Tantona nadomestili Geoff Graham, Nate Nelson in Walker Teret. Lower Dens so bili od svoje ustanovitve pred petimi leti dokaj plodni, saj jim je uspelo izdati že tri albume: prvenec Twin-Hand Movement (2010), Nootropics (2012) in marca izdani Escape From Evil (2015).
Piše se leto 2015 in britpop se vrača
The Magic Whip
Glasbeni izvajalec: Blur
Producent: Stephen Street
Založba: Parlaphone
Dolžina plošče: 51:27
Izid: 27. 4. 2015
Še pred petimi leti je kazalo, da so časi britpopa dokončno preteklost. Bluri so le tu in tam odigrali kakšen koncert, Damon Albarn se je ukvarjal z afriško glasbo, Oasisi so se sporekli in razpadli, Jarvis Cocker je počenjal vse drugo le glasbe ne, o ostalih protagonistih tega obdobja pa se ni veliko slišalo. A kot kaže so britanski avtorji in zasedbe generacije devetdesetih v zadnjem času zopet pridobili na veljavi. Ta je predvsem posledica ponovne aktivacije mnogih kultnih britpop bendov. Pulpi so nas v originalni zasedbi še nedavno razvajali z zelo obsežno in dolgotrajno koncertno svetovno turnejo (mdr. so leta 2011 nastopili na novosadskem Exitu), Suede so po 11 letih leta 2013 izdali novo plato z naslovom Bloodsports, boljši brat Gallagher, Noel, pa je pred dvema mesecema s High Flying Birds izdal svoj drugi solo album. In kot strela sredi jasnega dne je v sredini februarja udarila vest, da bodo konec aprila Blur izdali svojega novega studijskega dolgometražca. Ta je izšel včeraj.
Jugoslavija, od kod grozote tvoje?
Jugoslavija, moja dežela, gledališka predstava
Država, letnica: Slovenija, 2015
Režija: Ivica Buljan
Avtor dramatizacije: Goran Vojnović
Nastopajo: Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Zvone Hribar, Maja Končar, Saša Tabaković, Jernej Šugman, Bojan Emeršič, Filip Ekart Babić, Aljaž Jovanović, Marko Mandić, Nina Ivanišin, Zvezdana Mlakar, Uroš Fürst, Gregor Baković, Nina Valič, Iva Babić, Linda Ekart Babić, Gaja Pöschl, Aleksander Cavazza/Črt Veselko, Valter Dragan, Benjamin Krnetić, Uroš Jezdić/Dejan Panić
Ljubljanska Drama je na oder postavila uprizoritev romana Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića. Predstava je v javnosti vzbudila bolj ali manj običajne polemike, ki se pojavijo v našem (kulturnem) prostoru ob vsakokratni omembi države, ki je pred četrt stoletja izginila z zemljevida v primežu vojn. Kljub temu pa ne govori toliko o Jugoslaviji, kot o ljudeh, ki so neločljivo povezani z njeno usodo.
Ko v kleti prižgemo luč
Im Keller / V kleti, film
Država, letnica: Avstrija, 2014
Trajanje filma: 85 minut
Režija: Ulrich Seidl
Scenarij: Veronika Franz, Ulrich Seidl
Fotografija: Martin Gschlacht
Nastopajo: Alessa Duchek, Gerald Duchek, Inge Ellinger, Manfred Ellinger, Walter Holzer, Cora Kitty, Alfreda Klebinger, Fritz Lang, Josef Ochs, Peter Vokurek
Strmenje skozi živo mejo (ali preko nje) in preverjanje, ali je sosedova trava bolj zelena, je bil – poleg metanja polen pod noge – nekako vedno slovenski nacionalni šport. Že Slavko Grum je v Dogodku v mestu Gogi opisoval, kako radi kukamo skozi ključavnice in ugibamo, kaj se dogaja za štirimi stenami, ki niso naše. Še bolj intrigantna, bolj tem(ač)na in bolj skrita od stanovanja, pa je klet. Tam se da marsikaj skriti. Tam ležijo naše najgloblje skrivnosti, pospravljene pod tlemi, kamor imajo vstop obiski.
Knjigoljubni nasveti 2015
V Ljubljani je od 28. februarja do 8. marca potekal festival Literature sveta – Fabula 2015, kot vsako leto s(m)o imeli knjigoljubci priložnost sodelovati na različnih dogodkih in literarnih večerih. Letos se je festival posvetil moči lažnega ter nagovarjal udeležence in goste k odstiranju tančic skrivnosti, laži in utopije. Že pred začetkom festivala je založba Beletrina izdala dela, s katerimi so se predstavili gostje festivala in v obliki žepnic knjigoljubcem zagotovila potrebno zalogo čtiva. Ta pa bo verjetno hitro pošla, zato smo poiskali nove knjižne predloge, ki bodo preprečili razvoj odtegnitvenega sindroma.
Tudi januarja in februarja izdajajo plošče, mar ne?
Tako kot je november zadnji mesec vsakoletnega množičnega izdajanja albumov, je po drugi strani februar resnični začetek izdajanja produkcije leta, ki se komajda začel odvijati. December je namreč namenjen pregledom in pogledom nazaj v iztekajoče se leto, januar pa pogledom naprej, napovedim in glasbenim željam tako mnenjskih avtoritet in kritikov, kot tudi povsem običajnih glasbenih navdušencev. Za vas smo propravili pregled tujih izdaj tekočega in preteklega meseca.
Aphex Twin
Letos nam je že januar postregel s kar nekaj presežki in celo pretendenti za albume leta 2015. S fantastično plato No Cities To Love so se vrnile kultne indie punkrockerice Sleater-Kinney, bolj eksperimentalno javnost pa s svojim novim EP Computer Controlled Acoustic Instruments pt2 že drugič (po albumu Syro) v pol leta navdušuje Aphex Twin. Pravi fenomen s svojim istoimenskim prvencem postajajo kanadski post-punkerji Viet Cong, medtem ko sopotniki avstralskih Tame Impala Pond z albumom Man It Feels Like Space Again ponujajo že neštetokrat slišan, vendar izredno užiten, sproščujoč in poslušljiv hommage psihedeliji s konca šestdesetih. S sodobnejšo različico glasbene psihedelije nam je v januarju z dolgometražcem Panda Bear Meets the Grim Reaper postregel tudi animalcollectivovec Panda Bear.
Ko človek postane večji od bogov
Iliada, gledališka predstava
Režija: Jernej Lorenci
Igrajo: Ahil: Jure Henigman; Tetida: Nina Ivanišin; Paris: Aljaž Jovanović; Hefajst: Gregor Luštek; Hektor: Marko Mandić; Brizejda: Zvezdana Novaković; Hera: Jette Ostan Vejrup; Helena: Tina Potočnik; Zevs: Matej Puc; Patroklos: Blaž Setnikar; Priam: Janez Škof; Agamemnon: Jernej Šugman.
Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, MGL Mestno gledališče ljubljansko in Cankarjev dom (januar/februar 2015)
Končno smo jo le dočakali – krstno uprizoritev Iliade. Ljubljano je sicer okupirala že mesece pred uprizoritvijo. Dramatični, zasenčeni črno-beli obrazi igralcev so v nas zijali z vsakega večjega obcestnega plakata. Gledališke hiše so se odločile, da bodo uprizoritev na reklamnih oglasih oglaševali le moški igralci in nobena igralka. Snovalci so verjetno pozabili, spregledali predzgodbo Iliade, ta se namreč začne s sporom med boginjami oziroma zaradi žensk, Trojanska vojna se začne zaradi ugrabitve Helene – ženske –, kasneje je vzrok Ahilove jeze odtujitev ljubljene Briseide – zopet ženska –, pa tudi sicer, boginje Olimpa (torej ženske boginje) Ernija, Afrodita, Hera, Atena in Tetida neprestano spletkarijo v dobrobit ene od bojujočih strani. A očitno še vedno premalo, da bi jih ovekovečili s prisotnostjo na plakatu.
Poleg v oči butajočih panojev smo se v dneh pred premiero soočali še s številnimi interpretacijami Homerjeve Iliade. Bila naj bi “izvor in pratemelj Evrope”. Vsaj tako o njej govori režiser Jernej Lorenci. In ne samo on. Slišali smo še, da je podstat evropske misli, bila naj bi neločljivo vpeta v današnjo Evropo, prvi ep Evrope, začetek Evrope, prvo seme Evrope, prvo prapočelo … Evrocentristično posvajanje dela je velo iz vseh por in špranj časopisnega tiska in, televizijskih zaslonov in novičarskih spletnih portalov. Nihče ni pripomnil, da je Evropa za dolga stoletja izgubila stik z antično mislijo, njenimi temeljnimi literarnimi in filozofskimi deli in ga zopet našla šele v renesansi. Prav tako so številni pozabili opomniti, da so temeljna dela grške misli v Evropo zopet pripeljali vzhodnjaški misleci – kot tudi, da se je do takrat Evropa utapljala v verskem fundamentalizmu temačnega srednjega veka. Vse so pozabili. Vedeli so le, da je Iliada pač nekakšen temelj Evrope.
Zavezani devetdesetim
Monuments to an Elegy
Izvajalec: Smashing Pumpkins
Leto izida: December 2014
Založba: BMG
