Pred kratkim sem obiskal konferenco Global Editors Network (GEN), ki je letos potekala na Dunaju. Gre za večdnevni dogodek, kjer si mnenja in izkušnje izmenjujejo povabljeni novinarji, uredniki in mnenjski voditelji z vsega sveta. Gostje prihajajo domala iz vseh medijev, ki na mednarodnem in lokalnem prizorišču nekaj veljajo. Medijska industrija tako na številnih predavanjih, okroglih mizah in delavnicah spoznava zadnje smernice v svetu serviranja novic. Letos je bil poudarek predvsem na digitalnih platformah in novih, drugačnih oblikah komunikacije z uporabniki. Vloga bralca, gledalca in poslušalca se namreč spreminja ravno tako hitro kot tudi vloga medijev, ki so s prihodom interneta odkrili povsem nove možnosti obveščanja javnosti, s popularizacijo družbenih omrežij pa so se pravila igre še bolj spremenila.

Listanje telefonov

David Levy in Nic Newman iz Reutersovega inštituta za študije novinarstva, ki spada k univerzi v Oxfordu, sta pod drobnogled vzela pot od bralca do novice in ugotovila, da že 44 odstotkov bralcev po svetu za osnovni vir novic uporablja Facebook. Še pred desetimi leti bi bila takšna ugotovitev nepredstavljiva. In zakaj ljudje za novice uporabljajo družbena omrežja, ki pravzaprav nimajo urednikov, izbor novic pa je nametan in neprečiščen? Kar 60 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da zato, ker so morda kaj spregledali, sledili so tisti, ki so izjavili, da jim je to bolj na dosegu, in nato tisti, ki se jim zdi novice tako lažje komentirati. V isti raziskavi so bili mladi mnenja, da so družbena omrežja združila kulturo novičarstva oz. medijev in spletnih klepetalnic. Facebookova generacija se je rodila v postčasopisni svet, ta pa je bolj interaktiven in jim dopušča, da se skozenj tudi izražajo. V nasprotju z njihovimi starši, ki so morali novice sprejemati zgolj pasivno in jih komentirati šele kasneje – v ločenem, drugem svetu. V stvarnosti, torej v živo.

Družbena omrežja, kot sta Twitter in Facebook, so utrdila tudi prepoznavnost medijskih znamk in uvedla nove načine komuniciranja z bralci. Tretji večji premik v dobi digitalnih medijev pa se je zgodil s prihodom pametnih telefonov in mobilnih aplikacij. Ta je dosegel, da telefoni (in tablice) za dostopanje do medijev počasi zamenjujejo računalnike. Raziskava Reutersovega inštituta je pokazala, da bralci v Švici, na Švedskem in v Južni Koreji do novic že večkrat dostopajo s telefoni kot z računalniki. Ta rast je še posebej strma, uporabniško izkušnjo pa so olajšale predvsem mobilne aplikacije. In le še v Veliki Britaniji, ki ima močno radijsko kulturo, je prvi jutranji stik z novicami po radiu (24 odstotkov), povsod drugod že prednjači pametni telefon. Če gremo še bolj v podrobnosti, izstopa tudi zanimivo dejstvo, kako uporabniki dostopajo do novic. Zgolj 23 odstotkov vprašanih gre neposredno na spletno stran medija, 48 odstotkov pa jih raje obišče njegovo stran na družbenih omrežjih.

Časi se spreminjajo, je prepeval Bob Dylan: »Vode so narasle, nauči se plavati ali pa se boš potopil kot kamen.« In mediji niso nobena izjema.

(Kolumna je bila prvotno objavljena v julijski številki mesečnika Sedem.)