Škuc je Javni agenciji za knjigo RS poslal odziv na odločbo o sofinanciranju s področja Literarne prireditve. Njihovo pismo spodaj objavljamo v celoti.
Prejeli smo vašo odločbo o sofinanciranju našega programa s področja Literarne prireditve. Po predlogu strokovne komisije ste podprli enoto Živa književnost, enoto GLBT branja pa ne. Na odločitev se ne bomo pritožili, ker bi to zavleklo samo proceduro in ogrozilo izvedbo enote Živa književnost. V pravilnost vaše odločitve se ne bomo spuščali, pač pa bi radi izpostavili nenavadne izjave, ki jih v obrazložitvi navaja strokovna komisija. Ni jasno, ali so izjave premišljene, ali so formulirane nerodno, toda take, kot so, zahtevajo posebno pozornost, saj odražajo ne samo homofobijo, pač pa celo diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. Glede na to, da na JAK že leta prijavljamo tudi druge LGBT projekte, upamo, da se ne bo tako razmišljanje razširilo še drugam.
Citiramo: »GLBT branja odpirajo prostor / … / vendar se zdi, da ostajajo vse preveč ekskluzivno zaprta v lasten krog GLBT populacije.« – Če pustimo ob strani dejstvo, da se branja odvijajo na javnih prostorih in so javno promovirana, torej dostopna za celotno populacijo, se sprašujemo, ali nimajo pravice do javnih sredstev, tudi če bi bila resnično zaprta »v lasten krog GLBT populacije«? Je tako ta populacija glede na večinsko pri JAKu torej diskriminirana?
In drugi citat: »Na branjih nastopajo vidna imena domače in tuje GLBT literature, ni pa dialoga z drugače usmerjenimi ustvarjalci.« – Tudi tu ni treba poudarjati, da so prireditve javne ter tako obstaja možnost dialoga z drugače usmerjenimi ustvarjalci, ki pa, nedvomno ob podobnem razmišljanju, kot ga goji strokovna komisija, enostavno ne obiskujejo teh prireditev, kot tudi večinoma ne berejo knjig z GLBT vsebinami. Hkrati pa se sprašujemo, ali JAK med pogoje ali v ocenjevanje drugih projektov prav tako presoja, ali so v dialogu z ustvarjalci drugačnega spola, rase, nacionalnosti, spolne usmerjenosti … ali kakršnekoli druge osebne okoliščine? Slovenska zakonodaja je glede diskriminacije zelo jasna in zgoraj citirana dikcija odraža diskriminacijo.
Morda bo v prihodnje JAK podprl le tiste knjige z LGBT vsebinami, ki bodo odprte za širši krog populacije, ali ki bodo vsebovale dialog z drugače usmerjenimi ustvarjalci? Bo podprl le tiste predstavitve slovenske LGBT literature v tujini, ki bodo imele v ekipi tudi vsaj enega »drugače usmerjenega ustvarjalca«? Ne bo podprl prevodov in izdaj del slovenskih LGBT avtorjev, če naj bi dela izšla pri tujih LGBT založbah? …
Tu ne gre le za droben projekt, ki ni bil uvrščen v sofinanciranje, pač pa za osnovna vprašanja odnosa JAKa do LGBT knjig, avtorjev, literature, prireditev … Prav zato se nam je zdelo pomembno opozoriti na dikcijo, ki jo je podala vaša strokovna komisija, JAK pa jo je dejansko tudi sprejel.
Manjšinjska zavest in samopodoba se oblikujeta na način izgradnje identifikacije in samoidentifikacije prevsem preko kulture, umetnosti, zgodovine – zato je ključno, da imajo manjšine možnost identifikacije z lastno kulturo in umetnostjo – prav zato so taki projekti NUJNI.
Prosimo, da s tem dopisom seznanite člane in članice te strokovne komisije. Dopis pošiljamo tudi medijem, saj gre za vprašanje, ki presega »zaprti krog« struktur JAKa.
Za Škuc
Brane Mozetič, urednik
in ustvarjalci/ke LGBT knjižne produkcije:
Alenka Spacal
Gašper Malej
Jedrt Lapuh Maležič
Kristina Hočevar
Milan Šelj
Nataša Sukič
Nataša Velikonja
Roman Kuhar
Suzana Tratnik
Tatjana Greif
Uroš Prah
Vesna Lemaić