Ob poznavanju vseh pravil evropske migracijske in azilne zakonodaje, Vlado Republike Slovenije zavestno pozivamo, da začasno suspendira izvajanje teh pravil, vključno z Dublinsko uredbo in sporazumi o vračanju, in nemudoma vzpostavi koridor. Opozarjamo, da je trenutno na Hrvaškem prek 13.000 beguncev in prav vsi imajo namen prečkati Slovenijo.
Stereotipi, iPhone in nov slovenski film
Preden smo si ogledali 146 slovenskih filmov, kolikor se jih je letošnje leto prijavilo na Festival slovenskega filma (FSF), smo se selekcijski skupini šalili, da bi lahko sestavili osvežen seznam klišejev, ki jih je v zadnijih letih moč zaslediti v slovenskih filmih. Ta seznam bi obsegal »zimzelene« tematike, kot so samomori in pogrebi (smrt je večna sopotnica slovenskega filma), problematične družinske odnose (ločitve, odsotni in brezbrižni očetje, večno trpeče slovenske matere), med novejše refleksije-obsesije slovenskega filma pa bi lahko šteli finančno krizo, ki ponavadi udari po nič hudega slutečem podjetniku in ga pahne v brezno dolgov in v brezizhoden inferno … Voda na mlin ponarodelemu stereotipu torej, ki pravi, da so slovenski filmi zamorjeni in morbidni in v obče negledljiv plod kvaziartistične masturbacije ljudi, ki nimajo pojma o resničnem življenju.
Kako se me je država odkrižala, ko sem potrebovala pomoč
Z vami bi želela deliti zgodbo, lastno stisko. Kako se preleviti iz finančno stabilne podjetnice v “rak rano” države.
Ali naj »pes še enkrat pogine«, tokrat v svobodni Sloveniji?
Spoštovani predsednik vlade dr. Miro Cerar, spoštovane gospe ministrice in gospodje ministri!
Z zaskrbljenostjo, ki se je stopnjevala v bolečino in celo jezo, smo pred kratim prebrali poročila o vašem načrtu, da v naslednjih dveh letih zmanjšate kulturi namenjena sredstva za 11 ali celo več odstotkov. Ob skoraj hkratni novici, da se je gospodarska rast zvišala za 3 odstotke, niti vsi člani slovenskega PEN skupaj ne premoremo dovolj pameti, da bi iz tega izpeljali enačbo. Nam lahko vi, dr. Mramor, ki očitno vodite kampanjo proti kulturi, pojasnite, komu in čemu bo služila gospodarska rast? Ker ste na položaju po volji ljudstva, ima ljudstvo pravico vedeti, kako razporejate naš skupni denar in kaj boste storili s tem triodstotnim pribitkom. Vlada ni zasebno podjetje in ni upravičena do poslovnih skrivnosti. Živahnejše gospodarstvo lahko pomeni kvečjemu to, da se bo v državno blagajno nateklo več davkov, z uvedbo davčnih blagajn še precej dodatnih. Zakaj potem v ozračju optimizma, ki ga ustvarjate s svojimi izjavami, dati na tnalo kulturo in ji brez anestezije amputirati roko in nogo? In zakaj izvesti ta masaker samo na področju kulture, vsem drugim resorjem pa prizanesti? Zakaj je vsakič in vedno znova žrtvovana samo ali predvsem kultura? Trditev, da se to dogaja, ker ni bilo mogoče pridobiti sredstev iz ustreznih evropskih skladov, je kvečjemu priznanje nesposobnosti gospe, ki sedi na stolčku ministrice za kulturo in bi se morala proti predvidenim rezom boriti z vsemi štirimi. Je to storila? Ni. Podobno zavajanje je trditev, da kultura tudi v EU ni posebej omenjena kot ena od prednostnih nalog. To preprosto ni res, Evropa je denar za kulturo celo povečala, očitno pa se nihče v vladi ni potrudil, da bi si izboril slovenski del pogače.
Kaj bi se zgodilo, če bi begunec postal človek
Begunci prihajajo! Skrijmo se! Vse nam bodo vzeli – naše službe, naše domove, naše otroke in našo identiteto. Ta zadnja je očitno tako krhka in bleda, da jo lahko zamaje prav vsak prišlek. Čemu takšna ogroženost? In od kod tak strah pred besedo begunec? Kdo sploh je begunec in zakaj ne sme k nam?
Današnji Ciciban ima naročnikov mnogo manj, bralcev pa še vedno okrog 100.000
Ob 70. obletnici revije Ciciban
Ustanovitelji Cicibana so se maja 1945 odločili, da bo Ciciban literarna, poljudno poučna ter zabavna revija, dosegljiva vsem otrokom, opremljena s kakovostno barvno ilustracijo. Kot mi je pred desetimi leti pripovedovala legendarna urednica Kristina Brenkova, so papir in tiskarske barve stežka dobili, menda z Madžarske. Soglasno so revijo poimenovali po Župančičevem liku. (Letos mineva 100 let od izida Župančičeve prve zbirke otroških pesmi – Ciciban.) V dveh mesecih je bila prva številka napisana, narisana, urejena in natisnjena. Septembra 1945 so jo otroci že dobili v roke in na šolske klopi. Neverjetna učinkovitost v času brez računalnikov!
Basen o mišji strahovladi na RTV
Objavljamo javno pismo novinarja Erika Valenčiča o aktualnih razmerah na RTV Slovenija.
Jože Možina kot voditelj Studia City?
Na uho mi je prišlo, da naj bi vodstvo TV Slovenija načrtovalo zamenjati tudi voditelja Studia City Marcela Štefančiča mlajšega. Ne sicer popolnoma, temveč bi bojda radi bolj “uravnoteženo” oddajo, ker da je ta preveč pristranska, mnenjska in “levičarska”. Zato naj bi Marcel, če se jim načrt posreči, oddajo vodil zgolj enkrat na mesec ali pa vsaj enkrat na štirinajst dni. Studio City (ena od redkih pronicljivih oddaj na nacionalki) naj bi tako, če so moje informacije točne, vodili štirje različni voditelji oziroma vsaj dva. Drugi naj bi bil, ne boste verjeli, Jože Možina. Ja, avtor in novinar neskončne serije oddaj Pričevalci, ki večinoma obravnava zgodbe domobrancev, če pa že gostuje kakšen partizan, mora biti ta obvezno protikomunist ali imeti z nekdanjim sistemom slabo izkušnjo. To je torej veliki plan prisilnega uravnoteženja javne medijske hiše in njenega novega vodstva? Potemtakem lahko pričakujemo, da bo eden od voditeljev verske oddaje Ozare postal denimo Peter Mlakar, Pričevalci pa bodo prihodnjo sezono doživeli propartizansko in prosocialistično preobleko in jo bodo snemali kar na sedežu Zveze združenj borcev za vrednote NOB? Da ne karikiram naprej, ker se tehtnica na tej t.i. drugi strani tako ali tako ne bo razbremenila. A gre namreč za mnogo širšo problematiko, ki zadeva predvsem uničevanje nacionalkinih blagovnih znamk.
