Na uho mi je prišlo, da naj bi vodstvo TV Slovenija načrtovalo zamenjati tudi voditelja Studia City Marcela Štefančiča mlajšega. Ne sicer popolnoma, temveč bi bojda radi bolj “uravnoteženo” oddajo, ker da je ta preveč pristranska, mnenjska in “levičarska”. Zato naj bi Marcel, če se jim načrt posreči, oddajo vodil zgolj enkrat na mesec ali pa vsaj enkrat na štirinajst dni. Studio City (ena od redkih pronicljivih oddaj na nacionalki) naj bi tako, če so moje informacije točne, vodili štirje različni voditelji oziroma vsaj dva. Drugi naj bi bil, ne boste verjeli, Jože Možina. Ja, avtor in novinar neskončne serije oddaj Pričevalci, ki večinoma obravnava zgodbe domobrancev, če pa že gostuje kakšen partizan, mora biti ta obvezno protikomunist ali imeti z nekdanjim sistemom slabo izkušnjo. To je torej veliki plan prisilnega uravnoteženja javne medijske hiše in njenega novega vodstva? Potemtakem lahko pričakujemo, da bo eden od voditeljev verske oddaje Ozare postal denimo Peter Mlakar, Pričevalci pa bodo prihodnjo sezono doživeli propartizansko in prosocialistično preobleko in jo bodo snemali kar na sedežu Zveze združenj borcev za vrednote NOB? Da ne karikiram naprej, ker se tehtnica na tej t.i. drugi strani tako ali tako ne bo razbremenila. A gre namreč za mnogo širšo problematiko, ki zadeva predvsem uničevanje nacionalkinih blagovnih znamk.

Si predstavljate, da bi katera velika tuja televizijska postaja prisilno zamenjala dolgoletnega voditelja, s katerim gledalci oddajo povezujejo in je postal njen zaščitni znak? Najbrž ne. Najbrž BBC ne bi naredil tako neumne (celo začetniške) napake, da bi denimo Joolsu Hollandu (Later … with Jools Holland) pripopali še enega voditelja, ki bi recimo oddaji dodal “širino” in ta ne bi bila več posvečena zgolj bluesu, rocku, jazzu in popu. Ampak denimo tudi klasiki, pa narodno-zabavni glasbi in še čemu. Tako, da malo uravnotežimo in da se bo našlo “za vsakogar nekaj”. Ali pa, da bi vodstvo televizije Jonu Stewartu kar tako dodalo še dva ali tri voditelje in bi se tedensko menjali pri vodenju oddaje The Daily Show? Ali pa, da bi oddajo Larry King Live na CNN, ki je že tako nosila voditeljevo ime, poleg Kinga vodil še kdo? Po tej logiki mlad in brez naramnic. S čistim glasom, samo enkrat poročen in to srečno. Tako, da malo uravnovesimo. Kdorkoli ima vsaj malo pojma o televiziji, se tako radikalnih posegov ne bi posluževal. Ne samo, da oddaja s takšno drastično kirurgijo izgubi osebnost, ki jo je gradila dolga leta, temveč izgubi tudi (zveste) GLEDALCE. Ti pa so za obstoj televizijske oddaje ključni.

Marcel Štefančič (če smo ga že vzeli za primer) je blagovna znamka, ki jo simultano povezujemo z oddajo Studio City. Ta je pač komentatorska in kot takšna je našla svoje občinstvo. Posegati v ta prostor, ki povsem funkcionira takšen kot je, bi bilo za RTV Slovenija (ali katerokoli drugo televizijsko hišo v tem primeru) samodestruktivno.

foto: Miloš Ojdanić/RTVS

Za pojmi “objektivno”, “nepristransko” in “uravnoteženo” se lahko nacionalka skriva pri TV Dnevniku, Odmevih in podobnih osrednjih oddajah informativnega programa. Danes vam že težko povem, kdo vodi te oddaje, ker voditelje tako hitro menjujejo. Kot pa sem uspel zaslediti Odmeve še vedno vodita Slavko Bobovnik in Rosvita Pesek, ki tudi vsako leto prevzameta medijsko nagrado Viktor za informativno oddajo. Je morda aktualno vodstvo RTV Slovenija razmišljalo, da bi zamenjalo tudi njiju? Morda kolega Bobovnik velja za vzor uravnoteženosti – ravno ta teden sem gledal Odmeve, kjer je celotni okrogli mizi (levih, desnih in malo mešanih) izrekel besede: “Potem se vsi strinjamo? Dobro.” … In vse je bilo lepo in prav v televizijski deželi. Po drugi strani pa njegova (so)voditeljica denimo ne slovi ravno po svoji nepristranskosti. Mar to pomeni, da bi ji morali vsiliti antipol, da bi jo malo “uravnotežil”? Just saying. Zdaj drezam že nekam drugam, boste rekli. Res je, tokrat te teme ne bomo odpirali. Predvsem zato, ker nočem, da zasenči bistvo zaradi katerega je sploh nastal ta zapis.

Televizijo v osnovi povprečen gledalec povezuje s kavčem in dnevno sobo. Pri oddajah jim je pomemben tudi občutek domačnosti in kontinuitete. Predstavljajte si, da bi v vaši najljubši TV seriji glavni lik vsak teden igral drug igralec. Nanj se pač ne bi mogli navezati in z njim sočustvovati, kaj šele doživeti kakršnokoli katarzo. Če pogledamo prvo komercialko, po kateri se nacionalka tako rada zgleduje (še posebej, ko pride do štetja gledalcev). Konkurenčno dnevno informativno oddajo 24 ur ob 19. uri že n-let vodita Edi Pucer in Darja Zgonc. Pa v zadnjih letih tudi Petra Kerčmar in Jani Muhič. Pop TV, če ne drugega, zna graditi televizijske obraze. Spomnimo, kako so nekoč TV Dnevniku sunili zdaj že pokojnega Matjaža Tanka, ki je poročila na Popu vodil takorekoč do konca svojih dni. Tu je potem tudi prav tako prepoznavna Alenka Arko, ki vodi in ureja tedensko oddajo Preverjeno! že od samega začetka. Že star pregovor opozarja, da se zmagovalnega konja ne menja.

Prav tako se ne odslavlja dobrih raziskovalnih novinarjev, ki so danes (tudi zaradi nehvaležnega ekonomskega položaja večine novinarjev) takorekoč poklic v izumiranju. Da jih ne bomo spet poimensko izpostavljali (saj so že tako v nezavidljivem položaju), lahko sami preverite, komu vse niso podaljšali pogodb, koga so premestili drugam in kdo še čaka v nemilosti, ker se mu konec meseca izteče pogodba.

Razočaran sem nad novinarskimi kolegi (nad veliko večino, da ne bomo komu delali krivic) na RTV Slovenija, ko tako tiho in sklonjenih glav spremljajo čistke svojih sodelavcev in se oklepajo svojih stolčkov. (Dokler jih še imajo). Kako gre že tista? Najprej so prišli po komuniste, a sem bil tiho, ker nisem komunist, nato so prišli po … No (da ne dolgovezim), na koncu, ko so prišli po mene, pa ni bilo nikogar več, da bi spregovoril.

Javna medijska hiša kot je RTV Slovenija bi morali biti ostalim medijem za zgled. Morala bi biti trdnjava, ki je neomajna, trdna v svojih stališčih, odprtih nazorov in glavna branilka človekovih pravic. Kako verjeti mediju, ki s svojimi zaposlenimi (in honorarci) dela tako kot nekatera podjetja o katerih poroča v svojih novinarskih prispevkih?

Ta zapis je morda res nastal zaradi trača, ki je prišel z nacionalkinih hodnikov, a vseeno je govorica dovolj blizu uredniških krogov, da bi bila lahko res. Ali kot mi je zatrdila novinarska kolegica – ideja je zagotovo na mizi, preveri. Sodeč po zadnjih rošadah na erteveju ne bi bilo nič čudnega, če ta trač ne bi bil daleč od resnice. Obžalujem pa, da je v zadnjem času resnica vse dlje od nacionalne televizije.