Volitve v Študentsko organizacijo univerze v Ljubljani praktično že od začetka obstoja te organizacije burijo duhove ter polnijo prostor črne kronike. Pretepi, podkupovanja, grožnje in drugo predstavljajo del vsakdana, s katerim se velikokrat soočajo študentje, ki želijo vstopiti v študentsko organiziranje brez podpore zunanjih botrov.

Letošnje volitve so vnovič pokazale na bedo in skorumpiranost študentskega organiziranja. Zgodil se je primer domnevnega spolnega nadlegovanja na Filozofski fakulteti, zgodile so se nepravilnosti z volilnimi imeniki na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in zgodila se je kraja društvene blagovne znamke na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Kakšni so razlogi za takšne dogodke? Zakaj vsake volitve poslušamo podobne zgodbe, ki nato nikoli ne dobijo epiloga? In seveda, zakaj v preketlih dveh desetletjih nismo uspeli sestaviti celovite sistemske rešitve, ki bi omogočila drugačen način združevanja in predstavljanja študentske populacije?

Interesi študentskih botrov

Za začetno razumevanje je potrebno kot vedno orisati osnovni koordinatni sistem ŠOU. Gre za organizacijo, ki razpolaga s 4 milijoni evrov javnega denarja, ki ga dobi nakazanega od občasnega dela dijakov in študentov, javnosti bolj poznanega pod skovanko “študentsko delo”. Omejitev porabe tega denarja praktično ni. Kdorkoli nadzoruje študentski zbor preko študentskih poslancev, ima pred seboj bianco ček po kakšnem ključu bo ta denar razdelil in kdo bo do njega upravičen. Prav tu tiči prvi in morda najpomembnejši interes raznih študentkih botrov. Študentsko organiziranje že dolgo ni več demokratična platforma, kjer bi študentje lahko samoupravno odločali o razpolaganju z javnim denarjem. Namesto tega gre za utečeno pralnico javnega denarja, kjer letno zgolj na nivoju ŠOU v zasebne roke ponikne okoli 4 milijone evrov javnega denarja.

Volitve v tem sistemu predstavljajo eno od redkih možnosti, da v utečen motor pridejo nezaželeni elementi, ki otežijo njegovo delovanje. Zato študentski funkcionarji precej časa, denarja in energije namenijo predvsem temu, da po eni strani čim manj ljudi ve za delovanje ŠOU, po drugi pa za ustrahovanje zainteresirane javnosti in poslancev, ki postavljajo neprijetna vprašanja o poslovanju in delovanju organizacije.

Vsak od zgornjih primerov ima namreč sebi lastne specifike. Vsem pa je skupno to, da so problemi nastali na fakultetah, kjer so kandidirale politične opcije, ki niso posredno ali neposredno povezane z vladajočo garnituro na ŠOU. Študentski botri na tovrsten način poskušajo izigrati neprijetno opozicijo in pri tem ne izbirajo sredstev. Letos so denimo na Filozofski fakulteti nekateri študentski funkcionarji nadlegovali študente, po nekaterih navedbah tudi spolno. Eden od njih je zaradi svojega obnašanja celo dobil kazen zaradi kršenja javnega reda in miru.

Zakaj ŠOU nekaterih zapletov ne želi komentirati?

Nepravilnosti so se dogajale tudi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT). Po trditvah tamkajšnje študentke Tine Paljk fakulteta ŠOU ni posredovala vpisnih podatkov zaradi varovanja osebnih podatkov študentov. Zaradi tega ni bilo mogoče sestaviti volilnih imenikov z vpisnimi številkami študentov fakultete. Zaplet je imel enostavno rešitev: namesto vseh vpisnih številk študentov, bi volilna komisija lahko zgolj predpisala dokazovanje istovesnosti skozi unikatno številčno kodo fakultete, ki jo ima vsaka študentska izkaznica. A tega v ŠOU niso storili, zaradi česar je na FKKT po trditvah Tine Paljk lahko volil vsak študent Univerze v Ljubljani, kar predstavlja neposredno kršitev pravilnikov.

V ŠOU tega zapleta niso želeli preveč pojasnjevati, zapisali so zgolj, da “so omenjene informacije napačne” in da je “Volilni odbor dolžan preveriti istovetnost volivcev. Volivec svojo istovetnost izkaže s študentsko izkaznico, osebnim dokumentom oz. potrdilom o vpisu.” Ali je to pravilo bilo dosledno spoštovano in kaj so vsebovali ožigosani volilni imeniki na FKKT, na ŠOU še niso pojasnili. Kaj se je torej dejansko dogajalo na fakulteti, zaenkrat ostaja zavito v skrivnost.

Pričakovano na ŠOU niso komentirali najbolj bizarnega volilnega zapleta. Na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF) je v prostore na dan volitev prišla skupina ljudi preoblečene v majice Študentskega društva Iskra in študentom poskušala razdeljevati hrano in alkoholne pijače. Po trditvah študentov iz FMF ni šlo za člane tega študentskega društva. Razdeljevanje hrane in pijače je v okviru predvolilne kampanje ŠOU prepovedano. Posledično društvu Študentska Iskra grozi razveljavitev volitev, na katerih so sicer zmagali.

Afere brez resnega epiloga

Zgodba postane še bolj zanimiva, ko se poskušamo dokopati do odgovorov, kdo so bili neznanci in kdo jih je najel za umazano kampanjo. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah so bili neznanci v Iskrinih majicah člani navijaške skupine Green Dragons. Dogodek precej spominja na incident pred leti, ko je na eno od sej ŠOU prišla skupina neonacistov z namenom ustrahovanja tamkajšnjih poslancev. Takrat so po nekaterih informacijah neonaciste v sejno sobo pomagali spraviti študentski botri iz vrst predsedstva ŠOU.

Vsem trem zgodbam je skupno, da opisane afere ne bodo dobile resnega epiloga. Spolno nadlegovanje, sumljivi volilni imeniki in kraja društvenih identitet bodo hitro izginili z naslovnic, ogorčeni glasovi prevaranih študentov in študentk pa se bodo počasi porazgubili v prihajajoči množici žurov. Volilno komisijo, razsodišče in ostale nadzorne organe pristorjne za nadzor in sankcioniranje kršitev namreč trdno nadzorujejo študentski funkcionarji. Po konstituiranju novega Študentskega zbora bodo v ŠOU, vsaj sodeč po dosedanji dolgoletni praksi, preprosto pozabili na neljube dogodke ter nadaljevali z “business as usual”.

Zadnje upanje študentom daje namera Ministrstva za izobraževanje šolstvo in šport, da napiše novo študentsko zakonodajo. Preden se na ministrstvu lotijo tega gordijskega vozla pa morajo urgentno sprejeti novelo, ki bo uvedla strožje zakonske definicije namenskosti porabe sredstev, transparentnsoti poslovanja ter demokratičnosti organiziranja. Zgolj ob izpolnitvi teh predpogojev lahko začnemo študentske organizacije usmerjati v delovanje, ki ne bo povezano z mafijskimi, pač pa študentskimi in posledično obče javnimi interesi širše družbe.