Kako smo preživeli ponedeljkovo noč, jutro, dan in večer. Prvo bitko smo zmagali, zdaj se pripravljamo na prihodnje dni.

3.15 Ustaj vojsko! Vedeli smo, da je ponedeljek dan, ko je možnost posega večja. Dan prej smo razglasili oranžni alarm, organizirali smo približno petnajst ekstra ljudi, ki smo spali v Rogu. Straže smo nameravali začeti ob 4. uri zjutraj.

3.20 Stekli smo na dvorišče in videli, da je objekt pod polno kontrolo varnostnikov. Vstopil je tako bager kot več službenih vozil Valine, pa tudi gasilski tovornjak. Pozicija je izgledala izgubljena. Presenetili so nas in v vsakem primeru na ponedeljkovo jutro še nismo bili v polni pripravljenosti. Po začetni nezmožnosti artikulacije smiselne akcije, se je nabrala ekipa sedmih ljudi, ki je prebila kordon in se uspela ukleščiti med bagrove gosenice. Vzporedno je druga ekipa prek glavne stavbe obšla varnostnike in vzpostavila točko s pogledom na okupirani bager s kjer se je snemalo območje najintenzivnejšega konflikta.

Kmalu so začele prihajati okrepitve, ob 6. uri pa nas je bilo že več kot 50, ob 8. uri nas je bilo 100. Na neki točki je nova skupina prebila kordon in se pridružila ljudem pod bagerjem. Veliko je bilo prerivanja, ki je mejilo na kolektivno pretepanje, prav tako so varnostniki izolirali in pretepli nekaj ljudi, padale so brce, zbitja na tla tri na enega, enega posameznika pa je skupina treh varnostnikov dušila do nezavesti in mu poškodovala sapnik.
Varnostniki so začeli izgubljati nadzor, vse več ljudi je vstopalo prek pomožnih vhodov, bilo je hrupno, rasti so začele barikade.

V tem času je prišel tudi večji kordon policije (okoli 15 policistov), ki pa se ni resno vmešal. Prišlo je do spora med policijo in varnostniki, kjer so jim policaji očitali amaterizem in jim odrekli podporo, saj tudi pravno niso imeli podlage za posredovanje. Po tem, ko je policija vehementno odkorakala, se je varnostnikom sesul nadzor. V pol ure konstantnega pritiska ljudi od znotraj in od zunaj, so se spremenili v demoralizirano farso. Bili so talci za barikadami, ujeta smo imeli tako bager kot vsa ostala vozila.

Okoli 12. ure so varnostniki zapustili objekt. Takrat nas je bilo že vsaj 200 v tovarni in pol toliko zunaj.

Prvo bitko smo zmagali in iz nje smo odšli močnejši kot kadarkoli. Celoten ponedeljek je vrvel od življenja, dela in optimizma. Pripravljamo se na prihodnje dni, zasuti smo z medijsko pozornostjo, predvsem pa vzpostavljamo nekaj med nami, ki smo prisotni, ki nočemo oditi, ker se res dogaja nekaj posebnega. Smo de facto Avtonomna cona. Gotovo je eno, Tovarna Rog se spreminja, cveti in po današnji izkušnji smo še bolj zavezani k temu, da jo bomo ohranili. Pridruži se!