Če ste pred nekaj dnevi gledali oddajo Intervju na prvem programu TV Slovenija, ste zasledili kopico pretencioznih izjav in nesmislov. Svoje modrosti je z občinstvom namreč delil Andrej Perko, učenec zloglasnega psihiatra Janeza Ruglja. Jože Možina, ki je Perka povabil pred kamere javne televizije, pa je že tradicionalno držal svečo in tudi sam navrgel nekaj krepkih.

Govorila sta o temi, ki je vedno znova kamen spotike – feminizmu. Prav slednji je bil gonilo celotnega intervjuja. Uspešne ženske ostajajo samske, ker po eni strani nimajo časa in ker sodobna družba potiska moške iz družbenega in političnega življenja. Ta argument se izpoje v dobro znani krilatici kastracije moških, ki ga je Perko povzel po Vesni Vuk Godina, nam dobro znani glasnici feministične mizoginije. V svetu ideologije je očitno res vse preprosto. Problem je v tem, da je uspešna ženska za moške strašljiva, ker ne izpolnjuje predpisane tradicionalne vloge, vloge skrbne, pohlevne ženske, matere in žene. Je samostojna in neodvisna, to je za moške v patriarhalni družbi nekaj, kar ne sodi v njihovo predstavo prave partnerice. Zato ostajajo uspešne ženske samske.

Zanimivo je, da – kljub vsem teorijam zarote o uspešnih ženskah – te, še na (naj)višjih položajih, ostajajo v manjšini. Delež moških in žensk je v populaciji približno enak, pri čemer je delež žensk, ki študirajo in zaključijo študij višji od deleža moških, vendar ko pride do zaposlitve in položaja delovnega mesta, se na višjih položajih in bolje plačanih delovnih mestih čudežno znajde več moških. A – glede na slišano – so žal so še tiste ženske, ki se jim uspe prebiti na višji položaj, trn v peti mnogim moškim in patriarhalni kulturi.

Drug velik tematskih sklop, ki se navezuje na Perka, je vprašanje družine, matere in očeta. Tu Perko pograbi najbolj prežvečen in zaostal del psihoanalitične teorije, ki ga noben kredibilen psihoanalitik ali psihoanalitičarka več ne zagovarja: mati ljubeča, oče strog. Ponovimo. Ne gre za to, da bi morala biti mati kot oseba ženskega spola ljubeča, oče pa strog, ker gre, prvič, za patriarhalno obliko družine, ki je prinesla stanje, v katerem se je znašla današnja družba, in ker je, drugič, pomembna simbolna vloga staršev, ne glede na spol.

Predvsem je pomembno, da starši otroku pokažejo, da ne morejo zadovoljiti vseh njegovih narcisoidnih potreb, da niso vsemogočni in da obstaja družbeno-simbolni red, v katerega je vpeta družina. Takšna pojasnila bi človek pričakoval od resnih in strokovnih psihoanalitikov, psihoterapevtov in teoretikov. V tej državi jih ni malo, zato še zdaj čakamo veliki trenutek, ko bodo prilezli iz svojih lukenj in enkrat za vselej povedali, da vsi ti silni perki, godine in vodebi trosijo neumnosti. Kje ste zdaj, Slavoj Žižek, Mladen Dolar, Alenka Župančič Žerdin in Matjaž Lunaček?!

Da bi pogovor v televizijski oddaji še bolj iztiril, je Perko, Rugljev učenec, izjavil, da se danes kriminalizira moške. Najbrž ni potrebno posebej pojasnjevati, da v kazenskem zakoniku nikjer piše, da bi bili moški zgolj zato, ker so moški, kaznovani za svoj obstoj. Dvomim pa, da je želel Perko s tem povedati, da določena oblika moškosti ni sprejemljiva, ker nosi škodljive posledice tako za moške same kot vse ostale, pri čemer gre predvsem za zatiranje čustev, spolno nadlegovanje, fizično nasilnost itd. Gre predvsem za to, da je problematičen določen tip moškosti, tako kot je problematičen določen tip ženskosti, ki od žensk zahteva, da so poslušne, ubogljive, se ne pritožujejo itd. Gre za to, da patriarhalni red ponuja le dva modela za udejanjanje spolov, ki jih je več, kar očitno povzroča Perku številne težave.

Mnoge azijske, afriške in ameriške kulture poznajo različne spole in načine njihovega udejanjanja. Ne gre za to, da bi feministični ali gejevski lobij, o katerima je bilo tudi govora, promovirala indoktrinacijo otrok v vrtcih, ampak da bi ti vedeli, da je vse v redu, če se ne počutijo v redu, v koži, ki jim je bila predpisana ob rojstvu. Kot tudi ne gre za to, da bi teorija spola (kar koli to že zares pomeni, saj gre za besedno zvezo, ki jo politična desnica in teoretiki zarot izkoriščajo predvsem za napade na LGBTQ+ populacijo) nasprotovala naravi.

Gost in gostitelj sta se na svoj način ustavila še ob aktualni tematiki begunstva in geopolitičnem vprašanju Zahod–Vzhod. Zahod je po besedah gospoda Perka padel v stanje dekadence, zapisan je kulturi smrti, medtem ko je Vzhod poln energije in kar prekipeva od življenja. Vse to je gospod Perko dojel ob obisku Betlehema. Kakšen lep primer rasizma. V resnici sta tako Zahod kot Vzhod v veliki gospodarski in politični krizi, prvi zaradi varčevalnih ukrepov in desničarskega populizma, ki v nemalo državah (tudi v Evropi) meji že na fašizem, drugi pa zaradi kriznih žarišč oziroma vojn in nemirov, ki so v večini posledica vmešavanja zahodnih sil v lokalne politične razmere in kolonializma. In če se že komu izmed preživelih uspe prebiti iz primeža kaosa, mora najprej zapustiti svoj dom, nato pa preživeti dolgo in mučno pot preko morja, žic evropskih ksenofobov in azilnih zakonodaj, ki so do beguncev (tudi v Sloveniji) sila neprijazne in sumničave. Toliko o energije polnih mladih fantih na Vzhodu.

Za konec še apel RTV Slovenija, javni televiziji, ki jo z obveznim mesečnim prispevkom financiramo tudi državljani in državljanke. Od tovrstne institucije, ki naj bi upoštevala in spoštovala novinarske standarde, pričakujemo, da bo vsaj dvakrat premislila, ali bo takšnih gostom ponudila prostor, da širijo svoje ideje, ki so do marsikaterega gledalca_ke žaljive. Urednica oddaje Intervju je Lidija Hren, odgovorna urednica informativnega programa pa Manica Ambrožič Janežič, njuna e-naslova sta javno objavljena in ju najdete na tej povezavi. Naslov za pritožbe pa lahko roma tudi varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinki Todorovski na e-naslov varuh@rtvslo.si.

Za konec pa, naj pojasnim. Nikakor se ne zavzemam za cenzuro ali utišanje nasprotnih mnenj. A slednja morajo biti strokovno podprta, od javne televizije pa pričakujem, da bo zaposlovala takšne ljudi, ki bodo znali presoditi, kdo sodi v neko resno oddajo in kdo ne. Gospod Andrej Perko pa je v pogovoru z gospodom Jožetom Možino dokazal, da v to kategorijo ne sodi. Svoje ideje in modrosti lahko še naprej širi na svojih zasebnih nastopih po vsej državi, nič ni narobe, če ga v goste vabijo institucije in društva, ki so jim Perkova stališča blizu, javna televizija pa bi tu morala imeti strožje sito. Še posebej, ker je v postfaktični dobi največji problem medijev prav širjenje polresnic, potvarjanj in laži.

V upanju, da bo v prihodnje RTV Slovenija spodbujala kritično misel za boljši vseh državljanov, ne glede na spol, raso, seksualnost, telesne zmogljivosti ali kraj rojstva, sovražnemu govoru in žaljivim diskurzom pa se bo z velikim ovinkom izognila.

INTERVJU SI LAHKO V CELOTI OGLEDATE NA TEJ POVEZAVI >>