Skip to Content

tor5-logo-red
Loading Dogodki

« All Dogodki

  • This dogodek has passed.

365padcev

12. aprila ob 19:003. junija ob 20:00

365padcev je neverbalno fizično gledališče, ki si ga boste lahko ogledali v Stari mestni elektrarni, in sicer 12. in 13. aprila, 9. in 10. maja ter 2. in 3 junija.

Padec obravnava kot fizično in metafizično izkušnjo, kot komedijo in tragedijo hkrati, kot neustavljivo historično spotikanje človeštva. V nizu teatraličnih situacij in odrskih podob padajo telesa, predmeti, ideje, simboli, prepričanja, ideali, pričakovanja, strahovi in upanja. Vse pada. Gledališče tudi. Ampak to ni zgodba o poslednjem velikem padcu, to je zgodba o padanju onkraj človeškega ponosa, onkraj normativnega odštevanja, onkraj začetka in konca, onkraj ideologije… Dokler padamo smo živi.

Leta 1975
je ameriški predsednik Gerald Ford med obiskom Avstrije padel po stopnicah predsedniškega letala Air Force One. Bil je deževen dan, v roki je držal dežnik za prvo damo, opravičeval se je, da je do nerodnega padca prišlo zarani njegovih težav s kolenom.

Leta 2004
se je Fidel Castro, po končanem govoru pred mavzolejem svojega revolucionarnega tovariša Che Guevara, spotaknil in padel z govorniškega podija. Pri tem si je zlomil roko in poškodovall koleno. Urad vlade je v izjavi za javnost potrdil poškodbe in dodal: “Njegovo splošno zdravje je dobro in njegovo razpoloženje odlično.”

Leta 2015
je nemška kanclerka Angela Merkel med obiskom festivala posvečenega Rihardu Wagnerju v Bayreuthu padla s stola. Viri navajajo, da je sedla na polomljeni stol, toda o tem ali se je pri padcu poškodovala oziroma ali če je bil padec posledca “omedlevice” ni poročil.

Jeseni 2016
je Bojanu Jablanovcu, umetniškemu vodji Vie Negative, spodrsnilo na marmornih stopnicah pred vhodom v gledališče. O tem dogodku ni bilo poročil o medijih, obstajajo pa nekatere podobnosti s prej opisanimi znamenitimi padci. Bil je deževen dan, Jablanovec je nosil dežnik, trajno si je poškodoval koleno in ni jasno, ali je pri tem za trenutek izgubil zavest. Vodstvo gledališča je po njegovem padcu na stopnice nemudoma postavilo opozorilni tablo “Spolzka tla”.

Svarilo
Jablanovec je takoj doumel pomen tega svarila. Vsaka predstava je nevarno spolzka situacija. Za izvajalce in za občinstvo. Vsi smo iskalci nečesa edinstvenega, neponovljivega, nepozabnega … Vsi vemo, da je to pot polna nepričakovanih zdrsov, padcev in neuspehov. Toda kljub tem gravitacijskim pastem se vračamo v temačne dvorane gledališč in razsvetljena razstavišča galerij – kajti zavedamo se, da brez tveganja ne bomo prišli nikamor.

“In Search of the Miraculous”
9. julija 1975 je na nizozemskem rojeni konceptualni umetnik Jan Bas Ader iz mesta Massachusetts v ZDA sedel v svojo majhno jadrnico Ocean Wave in odrinil čez Atlantik, pripravljen stopiti čez mejo našega dogodkovnega obzorja. Deset mesecev kasneje so, 150 navtičnih milj od obale Irske, ribči naleteli na razbitine njegovega čolna. Njegovega trupla nikoli niso našli. Ader je potovanje zasnoval kot del umetniškega projekta z naslovom “In Search of the Miraculous.”

Sila gravitacije
Aderjev umetniški medij je bila sila gravitacije. V svojih kratkih filmih je uprizarjal celo serijo padcev: padec s strehe svojega doma, padec iz drevesne veje, padec s kolesom v Amsterdamski kanal … Po njegovem izginotju Aderjevo dediščino in njegove sledilce razglasili za novo umetniško zvrst: “gravity art”.

Smeh in solze
V svojem verjetno najbolj znanem filmu “I’m too sad to tell you” Ader deset minut neutolažljivo joka, njegove solze neustavljivo drsijo v gravitacijsko brezno žalosti. Drugi veliki umetnik padanja Buster Keaton, znan tudi pod imenom “The Great Stone Face” pa je s svojimi matematičnimi kaskadami gravitacijo nesmrtno zapisal smehu. Padanje je komedija in tragedija hkrati.

Srečanje z zvezdami
Vsak korak je majhen padec. Rahlo naprej. Iluzija hoje, nadzora, napredovanja, smeri. Toda v sekundah padanja po spolzkih stopnicah se srečamo z zvezdami. To je preblisk razsvetljenja, boleče zlitje z vesoljem. Vse pada. Newtonski preobrat. Einsteinova enačba. Čas ne obstaja. Vesolje se širi. Toda gravitacija nas še vedno drži skupaj.

Vse nas nekam vleče
Občinstvo v gledališča, politike pred kamere, zemljo proti soncu. Nenehno padamo, padamo v zasede, v napačne roke, v nezavest, v ljubezenske zanke, v spanec, v intrige… Smo v stalni pripravljenosti. Opozarjamo, predvidevamo in pričakujemo. Pozorni smo na vseh ravneh: osebno, lokalno, nacionalno, globalno.

Veliki zdrs
Finančni, zdravstveni, gospodarski, kozmični, meteorološki, okoljski, jedrski … Lahko se zgodi kadarkoli in kjerkoli. Dovolj je majhen spodrsljaj, napačen izračun, nedolžna pomota, kraki stik algoritma, slabo vreme, zgrešena časovnica… Zato smo toliko bolj zaposleni zdaj, da bi vse skupaj ohranili v ravnovesju. Osebno, lokalno, nacionalno, globalno.

9. marca 2019
bo Združeno kraljestvo zapustilo EU. Je to začetek razpada ali konec integracijskih dvomov?

23. novembra 2022
bo Via Negativa praznovala 20. obletnico delovanja. Bojan Jablanovec bo prenehal delovati kot umetniški vodja. Bo Via Negativa preživela?

13. aprila 2029
bo asteroid 99942 Apophis preletel zemljo v orbiti komunikacijskih satelitov, vendar se zemeljski površini ne se bo približal na manj 31.200 km. Srečanje z Apophisom bo precej bližje, kot je bilo predvideno v prejšnjih izračunih. Je račun tokrat pravilen?

USTVARJALCI

Predstava je avtorsko delo skupine.

Performerji: Grega Zorc, Anita Wach, Vito Weis, Kristina Aleksova, Loup Abramovici, Nataša Živković
Koncept in režija: Bojan Jablanovec
Glasba: Tomaž Grom in Eduardo Raon; uporabljeni tudi odlomki iz del: W. A. Mozart: Requiem; P. I. Čajkovski: Labodje jezero; Richard Wagner – Das Rheingold – Vorspiel; György Ligeti: Lux Aeterna; Iánnis Xenákis: Metastasis
Dodatna glasba: Chubby Checker: Let’s Twist Again; Sex Pistols: Anarchy in the UK; The Clash: Should I Stay or Should I Go – arr. by Alexei Shulgin; The Rolling Stones: Satisfaction – arr. by Alexei Shulgin
Oblikovanje zvoka: Tomaž Grom
Kostumi, rekviziti in scena: Olja Grubić

Oblikovanje luči: sonda7
Tehnično vodstvo: Igor Remeta
Sistem zaves: Jože Zajc, David Pilipović, Nika Sajn
Producentka: Špela Trošt
Odnosi z javnostjo: Sara Horžen
Produkcija: Via Negativa
Koprodukcija: Forum Freies Theater Düsseldorf
Partner: Bunker Ljubljana
Programska podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana

Dolžina predstave: 110 minut

Podrobnosti

Začetek:
12. aprila ob 19:00
Konec:
3. junija ob 20:00
Dogodek Category:
Spletna stran:
https://www.vntheatre.com/sl/projekti/zadnji-projekti/365-padcev/

Prizorišče

Stara mestna elektrarna
Ljubljana ,
Spletna stran:
http://www.bunker.si/slo/stara-elektrarna

Organizator

Via Negativa