Skip to Content

tor5-logo-red
Nalaganje dogodkov

« Vsi dogodki

  • Ta dogodek je že minil.

33. Slovenski knjižni sejem

21. novembra ob 08:0026. novembra ob 20:00

|

festival

|

Vstop prost

33. Slovenski knjižni sejem bo potekal v Cankarjevem domu – od 22. do 26. novembra. V sredo in četrtek od 9. do 20. ure, v petek in soboto od 9. do 22. ure in v nedeljo od 9. do 18. ure.

33. Slovenski knjižni sejem napoveduje izjemno pestro dogajanje. Poleg ustaljenih programskih sklopov se obetata še dva nova: Ilustratorski kot in Najs(t): Branje za boljše stanje!

Države v fokusu: Avstrija, Nemčija, Švica

Letošnji, že tretji mednarodni fokus na SKS zapovrstjo, bo še posebej programsko bogat – predstavljajo se namreč države, ki jih povezuje skupni, nemški govorni prostor: Avstrija, Nemčija in Švica. Program smo zasnovali v sodelovanju in ob podpori Goethe Instituta, Avstrijskega kulturnega foruma in Švicarskega veleposlaništva.

Literarni sejemski gostje so večinoma tudi slovenskim bralcem in obiskovalcem znana imena, skoraj vse pa bodo pospremili tudi novi prevodi njihovih del v slovenščini.
Iz Švice prihajata pisatelja Peter Stamm (1963), avtor romana Sedem let (Cankarjeva založba, 2017, prevedel Slavo Šerc), v slovenščino imamo sicer prevedenih več njegovih drugih del, med drugim pa je bil pred leti tudi nominiranec za nagrado man booker, in Lukas Bärfuß (1971), sicer tudi znan dramatik, ki bo predstavljal kratki roman Koala (Modrijan, 2016, prevod Aleš Učakar).

Iz Nemčije je zagotovo vsaj mlajšemu občinstvu najbolj znan letošnji gost, avtor otroških knjig Axel Schäffler (njegov najbolj znan lik je tudi pri nas, Zverjasec). Za le malce starejše bralce bo poskrbela nemška avtorica Tamara Bach, njen roman Ostanki poletja (Družina, 2017, prevod Alenka Novak) pripoveduje o poletnem prijateljstvu, ki se razvije med najstniškima dekletoma. Veliko ime nemškega pesniškega, kantavtorskega in aktivističnega prizorišča Wolf Biermann je slovenskemu občinstvu zaradi malo prevodov slabše znan, a zagotovo je marsikdo poslušal njegove angažirane (posebej v sedemdesetih letih) napeve; na dveh dogodkih popolnoma različne narave se bo predstavljal kot pesnik in aktivist.

Slovenskemu občinstvu dobro poznana sta zagotovo zastopnika slovenske koroške literarne ustvarjalnosti, Florijan Lipuš in Maja Haderlap. Florijan Lipuš, ki letos praznuje 80-letni življenjski jubilej, bo na sejmu predstavil najnovejšo knjigo Gramoz (Litera, 2017), ob tej priložnosti pa bomo prikazali tudi dokumentarni portret avtorja, ki ga je za ORF posnela novinarka Katja Gasser.

Maja Haderlap bo gostja sklepnega sejemskega dogodka, na katerem bo Goethe Institut tudi podelil prvo prevajalsko nagrado Fabjana Hafnerja za prevode med nemščino in slovenščino. Iz Avstrije prihajata tudi pisatelja Katharina Winkler (roman Modro okrasje, Modrijan, 2017, prevod Ana Jasmina Oseban) in Christopher Just (romaneskni prvenec Der Moddetektiv, dunajska založba Milena, 2017).

V okviru strokovnih dogodkov bomo letos gostili tudi številne nemške založnike ter predstavnike sejmov v Leipzigu in Frankfurtu, saj vzporedno s sejmom poteka tudi študijsko potovanje za tuje založnike v organizaciji JAK RS. Ob tej priložnosti bo imel predavanje tudi založnik umetniških knjig Gerhard Steidl, ki ustvarja že skoraj štirideset let in je v svetovnem merilu eden najboljših založnikov umetniških knjig.

Dogodki mednarodnega fokusa bodo tako del programa vseh sejemskih sklopov, od Založniške akademije, do Debatnih kavarn, Cicifesta, Pisateljskega odra… na stalnem prizorišču v Veliki sprejemni dvorani pa bo k obisku in listanju po knjigah vabila tudi skupna stojnica Avstrije, Nemčije in Švice.

Sklepna prireditev 33. Slovenskega knjižnega sejma

Nedelja, 26. novembra, ob 19. uri

MAJA HADERLAP – pogovor z avtorico in podelitev nagrade Fabjana Hafnerja

Pogovoru s koroško pisateljico in pesnico Majo Haderlap sledi podelitev prve slovensko-nemške prevajalske nagrade, nagrade Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje Goethe institut Ljubljana.

MAJA HADERLAP (1961, Železna Kapla) je s svojim romanom Angel pozabe (v slovenščini Litera, 2012) ustvarila pravi literarni dogodek, ki še traja. V njem je ubesedila spomine svoje babice in očeta na čas 2. svetovne vojne in nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Roman so večkrat uprizorili na odru, nagradili in prevedli. Haderlapova je leta 2016 izdala pesniško zbirko z naslovom Dolgo prehajanje (Cankarjeva založba, 2015). Maja Haderlap ustvarja v nemščini in slovenščini ter živi v Celovcu.

Klub CD, brezplačne vstopnice (na voljo pri dvorani, uro pred začetkom prireditve)

Pisateljski oder

V skrbno koncipirano obilje dogodkov letošnjega programa na Pisateljskem odru je zakoračil nov programski sklop POVEJ. Kako je, ko si star pisatelj, kako je, ko si vrhunski avtor in delaš za 50 centov na uro, kako je pisati kot »provincialec«? Kako se v medijih počuti pisatelj? Kako na spletu? Gre za ustvarjalno inovativnost, prilagajanje, populizem?

Tudi letošnji izbor pesnikov Mednarodne prevajalske pesniške delavnice, ki jo ob podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije ter LAF organizira Center za slovensko književnost, predstavlja angažirano oziroma politično poezijo, ki je v današnjih turbulentnih časih vse bolj pogosta. Delavnica bo zato prinesla tudi izmenjavo političnih idej in vprašanj, kako daleč gre lahko poezija pri svoji angažiranosti. Na Pisateljskem odru bodo izsledke delavnice v kontekstu svojega pisanja predstavili: švedska pesnica mlajše generacije Kristín Bjarnadóttir, pesnica s Ferskih otokov Sissal Kampmann, v Švici živeča italijanska pesnica Laura Accerboni, galicijski pesnik Isaac Xubín, hrvaški avtor Marko Pogačar ter pisatelj Esad Babačić.

V pogovorih z avtorico in mag. sociologije Nino Dragičević – v programskem sklopu FUNKCIJE JEZIKA – ne bo govora le o literarnih delih, temveč tudi o njihovih kontekstih; nova pesniška zbirka Notranje zadeve Tiborja Hrs Pandurja, literatura (za) druge, kot jo pišeta, bereta in živita Nataša Velikonja in Gabriela Babnik, nastajajoča zbirka Vena Tauferja in dinamika ustvarjanja v dolgem časovnem obdobju. Kakšna je distopična funkcija jezika Sebastijana Preglja, če je distopično nasprotno utopičnemu?

Vsak dan – gostje IZ SVETA. Med njimi – v pogovoru s Tanjo Petrič – Wolf Biermann, veliko ime nemškega pesniškega, kantavtorskega in aktivističnega prizorišča. Tamara Bach, prav tako iz Nemčije, je slovenski publiki najbolj poznana po romanu Ostanki poletja (Družina, 2017, prevod Alenka Novak). V rezidenci Društva slovenskih pisateljev – Pisateljskem ateljeju Daneta Zajca bo med Slovenskim knjižnim sejmom ustvarjala izjemna ukrajinska avtorica Katerina Kalitko, ki je leta 2015 na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica prejela pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude; z njo se bo na Pisateljskem odru pogovarjala Lidija Dimkovska.

V okviru programa na Pisateljskem odru bomo predstavili tudi več novosti slovenskih založb, ustvarjanje mladih avtorjev z že prepoznavnimi poetikami, na odru bo podeljenih več nagrad … In veselimo se vnovičnega sodelovanja s 3. program Radia Slovenija – program Ars.

Založniška akademija

Strokovni program z gosti iz tujine, ki širijo obzorja. Na 33. slovenskem knjižnem sejmu bodo sodelovali:

Teresa Cremisi
Ugledna francoska založnica Teresa Cremisi, na čelu založbe Flammarion in znotraj holdinga Madrigall, utira knjigam pot med bralce. Rojena leta 1945 v Egiptu in dolga leta Milančanka, živi v Parizu. Bila je desna roka Antoina Gallimarda, ki vodi Madrigall – nadvse ugledno in po velikosti tretjo založniško skupino v Franciji – trenutno pa se ukvarja s pisanjem. Njen roman La Triomphante jeseni izide tudi v slovenskem prevodu.

Tim Parks
Tim Parks je romanopisec, esejist in prevajalec. Rojen je bil leta 1954 v Manchestru, študiral je na Cambridgeu in Harvardu; leta 1981 se je preselil v Milano, kjer deluje kot profesor prevajalstva na univerzi IULM v Milanu. Je poročen in ima tri otroke. Napisal je 14 romanov (mdr. Europa, Destiny, Cleaver, Dreams of Rivers and Seas in nazadnje In Extremis), dvakrat je bil nominiran za bookerjevo nagrado (za deli Europa in Judge Savage). Poleg literarnih del se je v 1990. letih začel ukvarjati s »dejstveno literaturo«: napisal je denimo Italian Neighbours in An Italian Education, ki predstavljata dve zelo osebni antropološki poročili o življenju v severni Italiji, Translating Style, ki je kot analiza italijanskih prevodov angleških modernistov prava strokovna klasika, v knjigi A Season With Verona pa sledi navijaški sezoni (veronskega) nogometnega kluba itn. V slovenščini je pri založbi Umco izšla njegova knjiga Pri miru sedeti nas uči. Zadnja tri leta piše spletne dnevnike o pisateljevanju, branju, prevajanju in podobnem za New York Review online. Nedavno je zbirko blogov objavil pod naslovom Where I am Reading From, v kateri med drugim govori o vplivu globalizacije na vsebine knjižnih del, o čemer bo govoril tudi v Ljubljani.

Martin Salisbury
Martin je ilustrator in avtor številnih knjig o praksi in teoriji ilustracije knjig za otroke. O svoji stroki kot vabljeni predavatelj gostuje po vsem svetu, bil pa je tudi predsednik mednarodne žirije za nagrado ragazzi na sejmu otroške literature v Bologni.
Po diplomi na umetnostnem kolidžu Maidstone v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je dolga leta kot neodvisni ilustrator sodeloval z vodilnimi britanskimi založniki, predvsem na področju mladinskega leposlovja in stvarne literature. Kot gostujoči predavatelj je več let poučeval na umetnostni akademiji Cambridge School of Art, nato pa bil imenovan za rednega profesorja. Danes je predstojnik katedre za ilustracijo. Leta 2001 je uvedel magistrski študij otroške ilustracije, ki je do danes postal vodilni svetovni tovrstni program z okoli 150 študenti iz 29 držav. Njegove knjige so bile prevedene v več kot deset jezikov in doživele več ponatisov.

Andrew Cowan
Eden izmed gostov na letošnji Založniški akademiji bo dr. Andrew Cowan, direktor programa za ustvarjalno pisanje na University of East Anglia, v svojem predavanju Vzpon ustvarjalnega pisanja pa bo predstavil ta študijski program in njegovo nadgradnjo v doktorski študij ustvarjalnega pisanja. Govoril bo tudi o povezovanju oz. vključevanja študija ustvarjalnega pisanja na University of East Anglia v program Mesta literature Norwich. Z dogodkom želimo spodbuditi razpravo, ali Mesto literature Ljubljana potrebuje univerzitetni študijski program ustvarjalnega pisanja. Dr. Andrew Cowan je avtor petih romanov in dobitnik številnih literarnih nagrad. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike.

Gerhard Steidl
Gerhard Steidl je uveljavljen nemški založnik, ki je v svoji dolgi založniški karieri poskrbel za to, da so v nemščini izšla dela številnih pomembnih svetovnih piscev, kot so Halldor Laxness, Edna O’Brien in Maeve Brennan, skrbel pa je tudi za prevodne pravice Guntherja Grassa. Leta 1994 je začel izdajati knjige najpomembnejših svetovnih fotografov, kot so Joel Sternfeld, Bruce Davidson, Robert Frank, Robert Adams, Karl Lagerfeld in številni drugi. Steidl za vsako knjigo, ki jo objavi, osebno izbere papir, določi vezavo ter nadzira vse faze v izdelavi knjige. Deluje tudi kot kurator pri pripravi številnih fotografskih razstav. V Ljubljani bo predaval o potencialih in omejitvah digitalnih in analognih medijev, o razlikah med tiskanimi in elektronskimi knjigami, ter nenazadnje o tem, kako živi in deluje založniška hiša Steidl.

Axel Scheffler
Axel Scheffler je eden najbolj znanih otroških ilustratorjev. Zaslovel z Zverjascem, ki ga je ustvaril z pisateljico Julio Davidson, v slovenščini pa njegove ilustracije krasijo tudi prevode del Roalda Dahla. V Ljubljani bomo z njim pripravili dva dogodka za otroke, v okviru Založniške akademije pa se bo Darja Marinšek z njim pogovarjala o njegovem delu in o sodobni knjižni produkciji za otroke.

Debatne kavarne

Posebne gostje letošnjega sejma so nemško govoreče dežele, ki se bodo predstavile z gostujočimi avtorji in založbami: v sredo ob 18. uri bo recimo Wolf Bierman, nemški kantavtor in disident, ki je postal svetovno znan po pesmi Ermutigung (Spodbuda), skušal odgovoriti na temeljno vprašanje: Ali umetnost lahko spremeni svet?
V letu, ki je minilo od 32. knjižnega sejma, se je obraz sveta veliko spreminjal, in postavlja se vprašanje, kakšen je obraz sveta v času (post)resnice? Številne knjige se sprašujejo to ter tudi v okviru Debatnih kavarn jim želimo dati prostor in mikrofon: o Fake News, lažnih novicah, bo tekel pogovor v četrtek ob 19. uri s Tinom Mamićem in Petrom Jančičem, uro prej pa se bosta o populizmu med praznostjo in različnostjo pogovarjala dr. Janez Markeš in dr. Ali Žerdin, o kritičnem razmišljanju v postresnični dobi pa v petek ob 19. uri Marcel Stefančič in Boštjan Videmšek. Knjige spletnih vplivnežev in všečkov, ki vse bolj vplivajo na knjižno usodo, se bo dotaknil pogovor v sredo ob 16. uri, o tem, kako novi mediji spreminjajo naš jezik, slovenščino, pa v soboto ob 17. uri.
Na Debatni kavarni o pasteh in močeh birokracije se bo dr. Bernard Nežmah pogovarjal s svetovno znanim antropologom, profesorjem Davidom Graeberjem, v petek ob 17. uri pa se bo o krajih, ki imajo moč, da napišejo romane, pogovarjala legenda francoskega založništva Teresa Cremisi, glavna urednica pariške založbe Flammarion.

Sicer pa debatne kavarne potekajo vsako uro, ves čas sejma, na živahni lokaciji v srcu sejma, v Prvem preddverju. Vabljeni!

Ilustratorski kot

Letos, ob 100 obletnici prve slovenske slikanice, na knjižni sejem simbolno vstopa Ilustratorski kot. Na ogled in v nakup prinaša knjižne ilustracije najvidnejših domačih avtorjev in avtoric, originale in printe, okvirjene in brez okvirjev. Ilustratorski kot bodo napolnili: Suzi Bricelj, Zvonko Čoh, Jure Engelsberger, Maja Kastelic, Tanja Komadina, Marjan Manček, Matija Medved, Silvan Omerzu, Zoran Pungerčar, Jelka Reichman, Hana Stupica, Peter Škerl, Igor Šinkovec, Ana Zavadlav in Meta Wraber.

Porisovanje knjig z ilustratorji v petek, 24.11. od 18.00 do 19.30
Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ilustratorski kot

Pisatelji knjige podpisujejo, ilustratorji pa porisujejo in v ilustratorskem kotu knjižnega sejma se pripravlja druženje posebne vrste. V živo bomo spoznali ustvarjalce in ustvarjalke, ki pri nas rišejo za knjižne izdaje za otroke in odrasle. Risali bodo, klepetali z nami ter porisovali in podpisovali knjige, ki so jih opremili s svojimi ilustracijami. Vsi skupaj za eno dolgo mizo! Pozdravit nas pride tudi Axel Scheffler, znameniti ilustrator, ki je narisal Zverjasca in ilustracije za knjigo Bi se gnetli na tej metli?
Ne pozabite prinesti s seboj knjig za podpisovanje in porisovanje. In seveda pridite, to bo fantastično!

Najs(t): Branje za boljše stanje

Na knjižnem sejmu letos prvič pripravljamo program, namenjen predvsem najstnikom (od 11 do 18 let), ki smo ga poimenovali: Najs(t): Branje za boljše stanje! Ukvarjali se bomo z vprašanji: kako knjige spreminjajo svet, lahko knjige pripomorejo k boljšemu jutri, kakšna je vloga literature pri ustvarjanju drugačnega sveta.

V sklopu programa Najs(t) bomo izvedli: predstavo Šolske Impro Lige, delavnico grafitiranja in dve okrogli mizi. Okrogle mize bi nagovarjale tematiko tujca v literarnih delih in nakazovale široko razvejanost žanrov, povezanih z literaturo, dogodki pa bi to na konkretni ravni pokazali: Šolska Impro Liga navdih za kratke odrske pripovedi išče v literarnih predlogah in jih na odru predrugači, ulična umetnost pa je zaradi svoje forme in nelegalnosti pogosto netematizirana.

Šolska Impro Liga: »Brati tukaj in zdaj« v pet., 24. novembra ob 20.00 v Štihovi dvorani
Šolska Impro Liga je tekmovanje dijakov v gledališki improvizaciji, ki združuje gimnazijce in srednješolce iz vse Slovenije. Izbrani improvizatorji bodo zaigrali kratke improvizirane prizore na temo branja, literature in Martina Krpana.

Delavnica grafitiranja v čet., 23. novembra ob 10.00 v literarnem klubu Lili Novy
Ustvarjalci hip hop pesmarice bodo pripravili kratko predstavitev rapa in grafitiranja. Sledi tudi praktični del, na katerem bodo mladi s pomočjo mentorjev izdelali svoje grafite.

O tujosti v mladinski literaturi v pet., 24. novembra ob 13.00 v Debatni kavarni
Okrogla miza bo tematizirala koncept tujosti v mladinski literaturi. Prek treh različnih del mladinske literature (Čudo, NK Svoboda, Indijanec s polovičnim delovnim časom) bi nakazali, kako lahko s pomočjo literature presegamo meje (tako nacionalne kot tudi tiste v naših glavah).

Onkraj meja ustaljenih žanrov v sob., 25. novembra ob 19.00 v Debatni kavarni
Okrogla miza bo predstavila avtorje, ustvarjalce, založnike, pisce, ki s svojim delom presegajo ustaljene literarne žanre oziroma so svojo pisateljsko pot začeli na kakšnem drugem področju delovanja. Gosti bodo spregovorili tudi o pomenu literature danes in njeni vlogi v prihodnosti.

Mesto v gosteh: Radovljica

Radovljica z okolico je od nekdaj dežela ustvarjalnih ljudi. Od Karavank na severu do Lipniške doline in Jelovice na jugu se razprostira lepa narava z vasicami in kraji, kjer domujejo posebne zgodbe: glasba bratov Avsenik, smuči Elan, brezjanska Bazilika, žeblji iz Krope in Kamne Gorice ter kot krona mestno jedro Radovljice z graščino in izjemnimi dogodki. Del teh se jih bo prelil na odre Slovenskega knjižnega sejma.

Izpostavljamo:
»Je lepša dežela še kje, kot naša kjer sem doma«
Ansambel Saša Avsenika
Na Golici, Slovenija, Na Roblek bom odšel, Prelepa Gorenjska … je le nekaj naslovov skladb bratov Vilka in Slavka Avsenika. In prav vse so ponarodele. Avsenikova glasba živi v Begunjah in v Sloveniji ter tudi čez meje naše dežele. Danes njeno izročilo ohranja Slavkov vnuk Sašo Avsenik s svojim ansamblom. Na Forum odru bodo zaigrali Avsenikove uspešnice.
Prireja: Občina Radovljica, mesto v gosteh 33. Slovenskega knjižnega sejma. Sobota, 25. novembra, ob 12. uri, Forum (Drugo preddverje Cankarjevega doma), prosti vstop.

Sejem v gosteh: Železna Kapla

Slovenski knjižni sejem 2017 v gosteh, Železna Kapla/Celovec, petek, 24. 11. 2017. Prireditelji:
Občina in župnija Železna Kapla, Mohorjeva založba Celovec, SPD Zarja, Slovenski knjižni sejem

PE, 24. novembra, ob 10. uri
Nastop Štefana Lesjaka, avtorja otroških knjig
Vrtec, Železna Kapla

PE, 24. novembra, ob 11. uri
Avtor Andrej Rozman Roza za dvojezične ljudske šole in vrtce v Celovcu
Mohorjeva hiša, Celovec

PE, 24. novembra, ob 11. uri
Nastop Nika Kuppra, avtorja knjig
Nova srednja šola, Železna Kapla

PE, 24. novembra, ob 15. uri
Avtor Stanko Wakounig z glasbeno spremljavo
Dom za starejše občane Gregorhof, Železna Kapla

PE, 24. novembra, ob 18.30
Odprtje razstave Martin Krpan
Forum Zarja, Železna Kapla

PE, 24. novembra, ob 19.30
Osrednji literarno-glasbeni večer z recitalom pesmi Milke Hartman, ob 100-letnici rojstva in 20-letnici smrti, ob glasbeni spremljavi zbor MoPZ Valentin Polanšek ter sklepnim koncertom Ditke
Forum Zarja, Železna Kapla

Cicifest

Cicifest, programski sklop Slovenskega knjižnega sejma za najmlajše in šolarje prve triade, tudi letos z bogatim in raznovrstnim programom vabi otroke in starše na različne dogodke na vseh ravneh in v številnih oblikah:
– Spoznali bomo, kako se z življenjem spopadajo gluhi in naglušni otroci ter otroci z avtizmom ali imunskimi boleznimi. Pokazali bodo, da kljub kakšni pomanjkljivosti zmorejo početi veliko stvari. In to bolje kot večina med nami.

– Otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani bodo kot uvod v Cankarjevo leto v predstavi Ivan z igro, glasbo in plesom dokazali, da lahko morebitni primanjkljaj na eni strani poveča zmožnosti na drugih ravneh.

– Druženja s pisatelji: Anjo Štefan, Polonco Kovač, Milanom Deklevo, Nikom Grafenauerjem, Primožem Suhodolčanom, Kozmo Ahačičem …

– Gostili bomo ilustratorja Axela Schefflerja, ki se ga spomnite po zgodbi o Zverjascu.

– Dogodek Knjige in košarka bo posvečen 80-letnici Iva Daneva. Obiskovalci bodo metali na pravi koš za knjižne nagrade in se posladkali s sladkimi žogicami.

– Živalski vrt Ljubljana bo približal živalski svet.

– Mestni muzej Ljubljana predstavlja Ljubljano v srednjem veku.

– Vsak dan ob 17. uri bo Društvo Kamišibaj otroke popeljalo v svet zgodb.

– Pionirski dom se predstavlja S pravljico okoli sveta in otroškim muzikalom Lenart in Lena.

– Kulturno-umetniško društvo cona 8 vabi otroke in njihove starše na ogled opere Martin Krpan.

– Otrokom bo na ogled lutkovna predstava o pesniku Polhu Puhiju.

– Nadarjeni za katedrom Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož bodo odigrali igro Pekarno Mišmaš.

– Z glasbo bo naduševal Adi Smolar.

Podrobnejši program je na voljo na uradni spletni strani. 

Podrobnosti

Začetek:
21. novembra 2017b 08:00
Konec:
26. novembra 2017b 20:00
Cena:
Vstop prost
Kategorija dogodka:
Spletna stran:
http://www.knjiznisejem.si/

Prizorišče

Cankarjev dom
Spletna stran:
http://www.knjiznisejem.si/

Organizator

Cankarjev dom
Spletna stran:
http://www.knjiznisejem.si/