Pred petimi leti in pol se je skupina kulturnikov združila v Zavodu Udarnik, da bi obudila prej propadajočo, zadnjo kinodvorano v središču Maribora Udarnik, delo arhitekta Vladimirja Šubica. Z začetnim vložkom 1300 evrov in prostovoljnim, udarniškim delom smo dvorano uredili in vzpostavili bogat kulturno-umetniški program, baziran na umetnosti gibljivih slik. Doslej smo kljub nizki podpori občine, ki je letno prek razpisa za program namenila med 17 in 25 tisoč evri (za primerjavo: ljubljanska občina za Kinodvor namenja okrog 600 tisočakov letno), izvedli že pet sezon programa. In to ob absurdnem dejstvu, da moramo večino z razpisi pridobljenih javnih sredstev vrniti nazaj državi, natančneje državnemu d.o.o. Družbi za svetovanje in upravljanje, ki ji moramo kljub statusu zavoda v javnem interesu plačevati najemnino za dvorano, da bi kino deloval kot celota, pa najemamo tudi privatnikom prodane prostore v atriju pred kinom. Ob dejstvu, da sami pokrivamo tudi obratovalne stroške, kar skupaj z najemninami nanese na okrog 3000 evrov mesečno, je jasno, da je že samo za izvajanje programa, kaj šele tehnično vzdrževanje dvorane ali profesionalno plačilo za profesionalno izvedeno delo, kot se od nas zahteva, potreben naš lasten vložek in odrekanje lastnemu plačilu.