Pred dnevi sem se znašla pred prav ljubko zagato. Kot del ekipe Evropske prostovoljne službe v Bukarešti sem dobila nalogo, da za lokalne šolarje izberem nekaj slovensko zvenečega, nekaj blagozvočnega in hkrati poučnega, še najbolje otroško pesem ali pa uvodno špico kakšne domače risanke. Nekaj, kar z veseljem zapojem ali odrecitiram in zapakiram v simpatičen video, pod katerega podpišem sebe in slovensko otroško kulturno dediščino. No, to pa ne bo pretežko, bom našla nekaj luštnega, si mislim, celo nekaj kar sovpada z mojimi učnimi urami v šolah, ki so usmerjene v odnos do narave in zdrav življenjski slog – z besedami naše skupne prihodnosti, v globoko ekologijo in trajnost. Optimistično se podam v lov za dobrim besedilom in spevno melodijo, samozavestno misleč, da to polje res še kar dobro poznam – saj sem bila še nedavno veselopojoči otrok.