Ne gre za to, da se želi postaviti pravilo, kako nekaj misliti, temveč kako naj funkcionira prostor, v katerem se bo razpravljalo o tem, kako se bo o nečem pogovarjalo. Pogoja sta verjetno torej dva – torej, da se pogovarjamo mladi in da se mladi pogovarjamo, kar pa že nakazuje odgovor na vprašanje, kje je ta prostor: zunaj obstoječih institucij, ne na univerzi. Pomembno je, da razumemo, da ne obstaja konkreten prostor, ki bi imel to pogovorno razsežnost, ki si jo želimo, temveč ima takšen političen pogovor (med drugimi tudi) prostorsko razsežnost. Prostor si moramo izboriti, pa čeprav na obrobju.