Primerjalno testiranje, ki ga izvajamo potrošniške organizacije, se je v zadnjih vsaj petih desetletjih na razvitih trgih izkazalo za lakmusov papir, ki neodvisno in nepristransko ocenjuje izdelke takšne, kot so na voljo končnemu potrošniku. Marsikateremu ponudniku rezultati niso pogodu, le najboljši na tej osnovi gradijo svojo prihodnjo zgodbo. A primerjalno testiranje razbija tudi mite v glavah potrošnikov!

Čeprav Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) primerjalne teste v svojih publikacijah (revija VIP, ki je nedavno dobila novo ime – ZPStest, internet …) objavlja že skoraj 25 let, pa slovenski državljani še naprej prepogosto zaupajo tistemu, kar govori ulica in sčasoma preraste v urbano legendo. Ena od najbolj zakoreninjenih idej je, da so izdelki na slovenskem trgu slabše kakovosti kot na evropskih trgih. No, v resnici nas zanima samo primerjava z zahodno Evropo, predvsem germanskim svetom.

Tako so nekateri sveto prepričani, da je hrana na drugi strani Karavank bolj okusna in zdrava, da je treba od tam pripeljati sredstva za pranje in pomivanje, kozmetiko, celo plenice za najmlajše. Vse to – in še kaj naj bi bilo v Sloveniji slabše kakovosti, saj naj bi nam multinacionalke pošiljale predvsem tisto, česar nikjer na zahodu ne morejo (več) prodati.
Z vprašanjem dvojnih kakovostnih standardov se pri naših testih redno ukvarjamo, saj nam sodelovanje z vsemi evropskimi potrošniškimi organizacijami omogoča, da preverimo, kako se na primerjalnem testu kakovosti odrežejo v Sloveniji kupljeni izdelki v primerjavi s tistimi iz drugih držav. Pri tem je pomembno, da vse izdelke preizkušamo na enak način, po dogovorjenem protokolu, ki je pripravljen tako, da čimbolj zajame uporabnost in učinkovitost izdelka za potrošnika, hkrati pa se v določenem delu naslanja tudi na splošno sprejete standarde in testiranja, ki jih mora vsak izdelek prestati, sicer ne sme biti naprodaj na evropskem trgu. Na kratko: preverjamo tako kakovost in vsakdanjo uporabnost, kot tudi varnost in okoljsko sprejemljivost.

Kako je s kvl

Čigave banane so bolj rumene?

Kaj so pokazale primerjave?

Kaj so torej pokazale primerjave? Pri tehničnih izdelkih lahko ločimo dve skupini. Bela tehnika, predvsem veliki stroji (pralni, pomivalni, sušilni …) je zelo specifična, saj je veliko modelov res namenjenih zgolj določenemu trgu oziroma regiji. Tu težko govorimo o neposredni primerjavi, je pa izdelke mogoče primerjati po cenovnih razredih, oziroma opraviti primerjavo vseh testnih rezultatov. Kot se je izkazalo po testiranjih, v tej skupini večjih razlik med posameznimi trgi ni. To pomeni, da bo določen stroj, za katerega pri nas plačate, denimo, 500 evrov, zelo podobno učinkovit kot stroj iste znamke, ki bi ga za ta denar kupili v tujini.

Takšen zaključek lahko potegnemo tudi po preverjanju izdelkov zabavne elektronike, pri katerih velja, da so na evropskih trgih označeni enako in, torej, lahko opravimo neposredno primerjavo med dvema izdelkoma, kupljenima na različnih trgih. Zdi se nekako logično, da pri izdelkih, ki nimajo prav dolge življenjske dobe, izdelovalci ne zapletajo in proizvodnje ne vežejo na ciljni trg.

Katera pralna sredstva poskrbijo, da je belo perilo še bolj belo?

To, da je belo perilo še bolj belo, poskrbijo pralna sredstva, med katerimi smo pred leti opravili zelo obsežen vseevropski test z več kot 100 vzorci, kupljenimi na trgih od Velike Britanije do Romunije in Cipra. Glavna težava pri tej izdelčni skupini je dejansko povezana z prilagojenostjo različnim trgom, zato smo lahko primerjali pralna sredstva, ki jih proizvajalci označijo kot univerzalna – nimajo pa istega naziva ali embalaže.

Po tem testu so nam v laboratoriju takoj razložili, da kljub na videz različnim vzorcem, splošno pravilo glede kakovosti ostaja. Tako so izdelki najpomembnejših znamk dobili zelo podobne ocene ne glede na to, kje smo vzorce kupili. Prav tako ni bilo večjih razlik med izdelki trgovskih znamk, tistih iz diskontnih trgovin ali lokalnih znamk. Pravzaprav so bili še v laboratoriju presenečeni, kako se je lahko izkušnja iz preteklih testov skoraj v popolnosti prenesla tudi v tako obsežen preizkus. Da vse skupaj ni iz trte zvito, dokazuje nadaljevanje omenjenega trenda tudi pri »običajnih« testih pralnih sredstev, ki smo jih izvedli v zadnjih letih.

Potrošnikom smo ustregli še z eno primerjavo: v letošnjem letu smo objavili rezultate testa otroških plenic za enkratno uporabo, na katerem je sodelovalo več kot 80 vzorcev iz 10 evropskih držav – od Belgije, Portugalske in Francije do Češke, skandinavskih držav in Slovenije. Tudi tu smo lahko le deloma preverili morebitne razlike v kakovosti med isto poimenovanimi izdelki, a smo, podobno, kot pri praških, dobili dovolj dobro sliko s primerjavo plenic iste znamke, ki so na različnih trgih naprodaj pod različnimi imeni.

Rezultat: v povprečju se je skupna ocena med slovenskimi in evropskimi plenicami razlikovala za nepomembni dve odstotni točki, pri primerjavi izdelkov iste multinacionalke pa so bile razlike v okviru laboratorijske negotovosti.

"You are the target!"

“You are the target!”

Razlike v kakovosti zelenjave med slovenskim, avstrijskim in italijanskim trgom

Za konec omenimo še prehranske teste, pri katerih smo vendarle ugotovili razlike med slovenskim in avstrijskim oziroma italijanskim trgom: tamkajšnje sadje in zelenjava je na policah trgovin vidno boljše kakovosti, a tu v ospredje pravzaprav stopijo trgovci in ne toliko pridelovalci oziroma ponudniki. Smo pa med preizkusom lešnikovih namazov preverili tudi kakovost najbolj znanega, ki je na voljo v treh različicah: izdelan v Italiji, na Poljskem in v Nemčiji. Izšolani senzoriki so ugotovili, da med njimi tako rekoč ni razlik v kakovosti, so pa v okusu in deležu sladkorja, lešnikov in maščobe. No, velja dodati, da so na trgu še nekateri namazi, ki so zelo podobne kakovosti.

Kaj je potem res? Kje in zakaj se rezultati testov razhajajo s splošnim prepričanjem potrošnikov? Na to vprašanje bi morala dati odgovor kakšna bolj poglobljena sociološka študija, ki bi ugotovila, zakaj smo Slovenci tako nezaupljivi do tistega, kar nam ponujajo trgovci. Ali morda tudi sami nismo povsem prepričani, da ne bi ravnali tako, kot to počnejo zavajajoča podjetja: da bi izdelke malo prikrojili, a vseeno prodajali, kot da so popolni?

Na to misel napeljejo tudi rezultati edinega testa do zdaj, ki je zares in empirično dokazal, da slovenski trg vendarle po kakovosti caplja za drugimi – ne nujno samo zahodnoevropskimi. Vse bolj popularni lesni peleti so namreč v Sloveniji v povprečju občutno, vsaj za razred slabši kot na Češkem in Švedskem. Lahko, da tudi zato, ker se je v zadnjih letih pojavila cela vrsta uvoznikov, zastopnikov in preprodajalcev, ki jezdijo na valu potrošniškega navdušenja nad novo vrsto ogrevanja. Na urejenih trgih tega ni. In tudi pri nas se bo zagotovo spremenilo na bolje. Tudi in predvsem po zaslugi primerjalnih testov Zveze potrošnikov Slovenije.