Ponovno je sezona trgovinskinskih sporazumov. Vsaj tako se zdi. Sporazum med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Evropsko unijo (EU), imenovan TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership, po domače Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo), je relativno nov poizkus obeh zahodnih velesil (informacija, da se sporazum pripravlja, je na dan pricurljala marca lani), da “po ameriško” uredijo nova trgovska razmerja ter porušijo stare navade in standarde, ki so trenutno v veljavi na evropskih in posledično tudi slovenskih tleh. Zagovorniki poudarjajo povečanje obsega trgovine in naložb v odnosih EU-ZDA in gospodarske koristi partnerstva (letno naj bi gospodarstvu EU sporazum prinesel koristi v višini 119 milijard evrov). Vendar, če sporazum prinaša Evropi toliko dobrega, zakaj ti načrti niso bili predstavljeni javnosti? Po vsej verjetnosti zaradi sledečih razlogov.

ACTA (angl. Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. trgovski sporazum za boj proti ponarejanju) ni imela prikazanega enakega cilja na površju kot TTIP. Sporazum ACTA je bil veliko bolj osredotočen na široki svetovni splet in njegove uporabnike. Bil je posledica utvar večjih mednarodnih skupin lobistov v ZDA in EU (povečini lastniki avtorskih pravic), ki so v sporazum vtisnili pooblastila za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine po svetu. Podobnosti v obeh sporazumih se precej hitro zaznajo, če pogledamo v proces, po katerem bi prestopnikom (tu so predvsem ciljali na ljudi, ki še danes prenašajo datoteke po spletu) “sodili”. Sopodpisnice bi bile prisiljene sprejeti popravke v svoje zakonike, ki bi omogočale tako imenovani “odbor ACTA”, v katerem bi sedeli neizvoljeni člani za nadzor nad izvajanjem sporazuma brez pregledne pravne obveznosti. Poleg odbora, bi morale sopodpisnice sprejeti omejevalna pravila za internet. To so zagovarjali predvsem z argumentom, da je to edini učinkoviti način za izvrševanje ukrepov v primeru kršenja intelektualnih pravic. Sprožila se je debata o pomislekih glede svobode govora, zasebnosti ter nenazadnje tudi svobode do objavljanja inovacij, ki danes obširno krožijo med ljudmi.